nova beseda iz Slovenije
zjutraj tako po krčmah in kavarnah kakor po | ulicah | in trgih neprestano in na ves glas zahtevati | A |
zmanjkalo imen in so nove vse brez imena. Samo po | ulicah | se ločijo in po hišnih brojih; kadar katero | A |
globokih misli. Stopala sva oni dan počasi po | ulicah, | peljal sem ga za roko kakor vedno, in mi je | A |
izdatnejši promet dimnikarjev in belcev po mestnih | ulicah | in se naj bi nadalje pobrigalo, da dobi tudi | A |
Slovenec zato kar obupal. Stopaš po zagrebških | ulicah, | prilazih, trgih, gledaš in poslušaš, hočeš nočeš | A |
ure, ko sta dva koleslja odropotala po vaških | ulicah | proti glavni cesti in tam zavila vsak v svojo | A |
poučena o njem. Ljudi je hodilo po trgih in | ulicah | dokaj dosti.Iznenadilo naju je, da sva slišala | A |
potrebni. Treba je bilo razglašati njih slavo po | ulicah, | vpiti v cirkusu, delati javno mnenje po beznicah | A |
zlatom, kadar so prazne cesarske blagajne. Na | ulicah | se je gnetlo ljudstva.Nekateri so pozdravljali | A |
zgrabi takisto živa reka in ju plavi po cestah in | ulicah | do pristanišča.Številna množica se je natlačila | A |
Blagor, blagor!« Ko sta dospela po ozkih | ulicah | do prefektovega dvora, se je ozrl Spiridion | A |
ležala megla, lena in pusta jesenska megla. Po | ulicah | so že gorele svetilke, obdane z meglenimi kolobarji | A |
oče z naglimi koraki napotil po dobro znanih | ulicah, | sem stekla za njim. Znašla sem se v | A |
kjer je s pretvezajočo malomarnostjo krmaril po | ulicah | in oprezoval, ali ga gledajo razborška dekleta | A |
kakovostjo, hkrati pa so mestni pobalini po vseh | ulicah | in hišah raznašali letake, ki so priporočali | A |
kratkem razdalju drug za drugim po šumečih mestnih | ulicah. | ”Nocoj,“ dejal je Strij svoj čas prijatelju | A |
nebá je zasijalo sonce. Anastazij je hodil po | ulicah | z velikimi, negotovimi koraki, kakor hodi človek | A |
Kdo je to čudovito bitje? Česa išče po | ulicah? | Odkod izvira njegovo izvanredno vedenje? | A |
da se mi ne izgubi. Sledil sem mu po stoterih | ulicah, | stezah, nasipih in mostovih.Toda ni mi bilo | A |
sami ljubi prijatelji, ki jih srečavamo na | ulicah, | stisnemo jim časih roko ali se jim spoštljivo | A |
Spominjam se samo, da sem hodil po vse drugih | ulicah, | kakor navadno, -- ozkih in temnih, z visokimi | A |
je pomislil Štefan ter se je izprehajal po | ulicah, | ki so mu bile vse napol tuje.Tri dni je bil | A |
sem mislil, da si deset let spal ... da hodi po | ulicah | spomin davnih časov.Ne zameri!“ | A |
Na okno je tiho potrkaval dež; če bi hodil po | ulicah | le pol ure, bi bil premočen do kože in vsi bi | A |
proti šoli, prezgodaj je še bilo. Hodil sem po | ulicah, | gledal pa nisem nikamor, ničesar nisem iskal | A |
gube. In zrak, ki sem ga dihal, tlak na znanih | ulicah, | visoka, ječam podobna poslopja in zaprašeni | A |
obrazi žaré kakor od notranje luči. Blodim po | ulicah; | tako sama -- in v srcu se budé spomini na mladost | A |
... Hodila sem po | ulicah, | iskala sem ga v gneči; hrepenela sem, da bi | A |
bo, ki bi se plazil plah ob zidu po mestnih | ulicah, | strmel v svetle izložbe, polne sladkih in lepih | A |
groza. Tekel je brez misli, venomer, križem po | ulicah; | zato da bi nekam prišel, kamor bi se lahko skril | A |
čas pozneje, ko se je brez misli potikal po | ulicah. | ”Če že vedó, tako bi vedeli še bolj! | A |
blagoslovljen iz gozda, je bil večer. Po mestnih | ulicah | so gorele svetilke; niti ena med vsemi ni bila | A |
kakšne cvetke rastejo o Vseh svetih po mestnih | ulicah? | - Sploh pa - kakšen zlodej je s tisto genljivo | A |
žalostno in osramočeno ... Tod, po teh prašnih | ulicah, | pod tem sivim nebom, tod se vozi življenje kakor | A |
bi vprašal. Dolgo je romal Jernej križem po | ulicah | in je ogledoval ta čuda; nato je stopil v cerkev | A |
je, ko mu je bilo do joka!« In je hodil po | ulicah, | izpraševal je in je iskal in je našel. | A |
urno na pot! In po širokih, neizmerno dolgih | ulicah, | mimo visokih hiš, skozi prašno mesto.Zbogom | A |
dolino... kako bi drugače gor?« Dà, po dolgih | ulicah, | skozi prašno mesto...Vozovi drdrajo po kamenitih | A |
zdelo mesto, ko sva hodila z materjo križem po | ulicah. | Prelepo so se svetile hiše, vse tako visoke in | A |
ropotoma po tesnih, temnih, žalostnih predmestnih | ulicah. | Tu tam, visoko kje v tretjem nadstropju se je | A |
jermenom, je hodila dan za dnem po neskončno dolgih | ulicah | iz predmestja v mesto, kjer so se ceste širile | A |
z zabito srečnimi obrazi, kadar je taval po | ulicah | sestradan in izgubljen, s povešeno glavo in | A |
Sprevod se je pomikal od mestne hiše po Špitalskih | ulicah | in čez frančiškanski most, potem na levo po | A |
frančiškanski most, potem na levo po Gledaliških | ulicah. | Vse hiše ob poti so bile okrašene z zastavami | A |
mesto razburjeno. Ljudjé so stali v gručah po | ulicah; | po gostilnicah in kavarnah so se prepirali in | A |
kiti njenih las ... In Milovanović je hodil po | ulicah | z nerodnimi koraki in težko glavo ... Kaj hoče | A |
delavcev ob belem dnevu po prašnih predmestnih | ulicah. | V veži ga je srečal Jan, krojač. | A |
mraku sem začutil hrepenenje po preteklosti. Ob | ulicah | so gorele svetilke, na glavnem trgu in po alejah | A |
ograjah pred hišami, po ozkih nerazsvetljenih | ulicah | prihajajo tihe, skrivnostne postave; iz temnih | A |
Torej sinoči ob tem času sem se sprehajal po | ulicah, | kakor je moja navada.In vse ulice so bile čudovito | A |
samo v najgrenkejših urah, - ko sem blodil po | ulicah | v dežju in blatu, brez doma in brez prihodnosti | A |
skrivnostno in veličastno. Hodil je po širokih | ulicah, | med hrupom vozov in kričanjem ljudi, kakor bi | A |
vas spominjam ... Takrat sem bila v Samostanskih | ulicah, | -- v trafiki na oglu ...Prihajali ste vsak dan | A |
jovialno širokokrajnem klobuku: -- po treh, štirih | ulicah | hití za njim, pozdravi ga z vzradoščenim glasom | A |
take, še sanjal ni o taki lepoti v tistih črnih | ulicah. | Tam polje, v soncu rumeneče; ziblje se in šumi | A |
se zaprle in črna vojska se je razkropila po | ulicah. | Dolgo je mislil Damjan, pa ni mogel razumeti | A |
pa bo!“ Zlovoljen in žalosten je begal po | ulicah; | in ko se je ozrl, je bil daleč zunaj mesta, | A |
je nevede v čisto drugo smer in je romal po | ulicah. | Čutil je pač globoko, da čaka v daljavi teman | A |
nepotrebnem, pijan sem bil, razbojnik!“ Hitel je po | ulicah | z dolgimi koraki, ves zasopljen; in noč je bila | A |
premlada. Zjutraj capljajo počasi po dolgih | ulicah | proti oni visoki hiši, pred katero stoji že | A |
narahlo zibale, na barkah, na produ, celo ob | ulicah | so ležali na hrbtu in dremali z odprtimi ustmi | A |
in platnenih hlačah. Blodil sem po prašnih | ulicah | kakor v omotici in zaželel sem si tudi sam, | A |
Govekar, kakor jih hodi brez števila po naših | ulicah, | sedi z menoj v gostilnici, sreča me na cesti | A |
družbe vesel, ob njegovi levi strani po večernih | ulicah | mimo ljudi, ki so pozdravljali spoštljivo; sladko | A |
kujon ...“ Jaz pa sem šel po meglenih, vlažnih | ulicah | in kakor sem šel, oči uprte v tla, poln tihih | A |
krčme krik in krohot. Po samotnih Prešernovih | ulicah | je stopalo počasi dvoje gospodov proti Marijinemu | A |
vasi v predmestje in blodi plaha po neznanih | ulicah. | Njen rjavi obraz s širokimi, krepkimi ustnicami | A |
razgrinjala kakor siva senca po vseh teh pustih | ulicah; | in v veži je bila in na dvorišču in v izbi, | A |
se je napotil po vročih, prašnih, polvaških | ulicah | v mesto.Dan se je že nagibal; sonce je stalo | A |
VIII Dolgo je romal Štefan Poljanec po | ulicah | in ko je prišel domov, je Peter Novljan že ležal | A |
četudi še ni obledela luč zahajajočega sonca. Po | ulicah | se je gnetlo tisoče ljudí najrazličnejših stanov | A |
slišal, ga je skrajno poparilo. Po vseh skritih | ulicah, | na vseh oglih, po vrtih in alejah zaljubljeno | A |
da bi se izprehajal s tabo po sončnih mestnih | ulicah, | v veseli gneči med veselimi ljudmi ...Ali časa | A |
ga je, on jo je vodil pod pazduho po svetlih | ulicah, | proti svojemu domu ... Nič ni več čutil svetinjice | A |
pomladansko sonce. Napotil se je križem po | ulicah, | koder so ga pač nosile noge, toda ogibal se | A |
izbruhnil, osvobodil jezero trpljenja ... Bežal je po | ulicah | kakor pijan, z nezavednim, ravnim smotrom. | A |
še vso premočeno, najbrž se je bil klatil po | ulicah | od jutra do noči. ”Kaj ti tukaj, Sobotka | A |
korakom nameril v mesto. Prej je hodil križem po | ulicah | brez cilja in smeri, zdaj pa je videl smer in | A |
najbolj prisrčno!“ Šel je po dolgih, ozkih | ulicah, | pa je prišel do nizke hiše, podobne vaški krčmi | A |
in je šel molčé iz hiše. Dolgo je blodil po | ulicah | in po krčmah in ko se je vrnil pozno v noč, | A |
dalje. Hodil sem kakor izgubljenec po teh pustih | ulicah, | pod tem pustožarečim soncem, mimo tujih hiš | A |
je bil. Po dolgem in pustem romanju križem po | ulicah | je prišel domov in je legel napol oblečen. | A |
prihajala notranjemu mestu, tem živejše je bilo po | ulicah, | in ljudje, ki sva jih srečavala, so bili elegantneje | A |
je bil naročil voz, ki se je zibal križem po | ulicah | tako nerodno, škripaje in ropotaje, kakor kmečki | A |
Zgodi se velikokrat. Blodim po | ulicah | brez miru; na srce trka težka misel o koncu | A |
kakor ji Kačur nikjer še ni videl podobne. Po | ulicah | Blatnega dola se je prelivalo blato v širokih | A |
begunci, divji lovci in rokovnjači!“ Ko je šel po | ulicah, | je ugledal človeka, ki je prekidaval gnoj za | A |
nato mu je pokazal osle ter je pobegnil po | ulicah. | ”Tihotapci in rokovnjači, nič drugega!“ je | A |
teboj!“ Poljubil jo je na lice in je šel po | ulicah | počasi, s povešeno glavo, truden in bolan. | A |
je odkimal dolgi tajnik. Če je šel Kačur po | ulicah, | so ga pozdravljali kmetje veliko manj spoštljivo | A |
”No, pa zbogom!“ Šel je hitro po | ulicah. | Topel, zadehel večer je bil, nebo je bilo jasno | A |
se je začudil in je gledal skozi okno. Po | ulicah | so hodili ljudje v prazniških oblekah; obrazi | A |
zdramil in je zajokal. Kačur je hitel po blatnih | ulicah. | ”Zdaj pridi, ti, Ferjan, in me poglej! | A |
težko glavo in vročim čelom. Kmet je šel po | ulicah, | ozrl se je proti oknu s hladnim, sovražnim pogledom | A |
”Pit pa lehko greš!“ Hitel je po | ulicah, | ozrl se ni nikomur v obraz in je stopil k županu | A |
pretepal z ženo - toda nihče ni več postal na | ulicah | ter se oziral z zaničljivim pogledom proti oknu | A |
je bilo v tistih očeh; če sta se srečala na | ulicah, | je stekel Tone hitro naprej ter se skril za | A |
si se postaral, res! Če bi te bil srečal na | ulicah, | te ne bi bil spoznal!“ ”No, tako je pač! | A |
mu je posadil klobuk na glavo in stal je na | ulicah. | Jerin ga je držal trdo za roko. | A |
veži in je gledal za Kačurjem, ki je hitel po | ulicah | ter izginil v temo ... Počasi in zamišljen | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |