nova beseda iz Slovenije

ulicah (201-300)


zjutraj tako po krčmah in kavarnah kakor po      ulicah      in trgih neprestano in na ves glas zahtevati  A
zmanjkalo imen in so nove vse brez imena. Samo po      ulicah      se ločijo in po hišnih brojih; kadar katero  A
globokih misli. Stopala sva oni dan počasi po      ulicah,      peljal sem ga za roko kakor vedno, in mi je  A
izdatnejši promet dimnikarjev in belcev po mestnih      ulicah      in se naj bi nadalje pobrigalo, da dobi tudi  A
Slovenec zato kar obupal. Stopaš po zagrebških      ulicah,      prilazih, trgih, gledaš in poslušaš, hočeš nočeš  A
ure, ko sta dva koleslja odropotala po vaških      ulicah      proti glavni cesti in tam zavila vsak v svojo  A
poučena o njem. Ljudi je hodilo po trgih in      ulicah      dokaj dosti.Iznenadilo naju je, da sva slišala  A
potrebni. Treba je bilo razglašati njih slavo po      ulicah,      vpiti v cirkusu, delati javno mnenje po beznicah  A
zlatom, kadar so prazne cesarske blagajne. Na      ulicah      se je gnetlo ljudstva.Nekateri so pozdravljali  A
zgrabi takisto živa reka in ju plavi po cestah in      ulicah      do pristanišča.Številna množica se je natlačila  A
Blagor, blagor!« Ko sta dospela po ozkih      ulicah      do prefektovega dvora, se je ozrl Spiridion  A
ležala megla, lena in pusta jesenska megla. Po      ulicah      so že gorele svetilke, obdane z meglenimi kolobarji  A
oče z naglimi koraki napotil po dobro znanih      ulicah,      sem stekla za njim. Znašla sem se v  A
kjer je s pretvezajočo malomarnostjo krmaril po      ulicah      in oprezoval, ali ga gledajo razborška dekleta  A
kakovostjo, hkrati pa so mestni pobalini po vseh      ulicah      in hišah raznašali letake, ki so priporočali  A
kratkem razdalju drug za drugim po šumečih mestnih      ulicah.      ”Nocoj,“ dejal je Strij svoj čas prijatelju  A
nebá je zasijalo sonce. Anastazij je hodil po      ulicah      z velikimi, negotovimi koraki, kakor hodi človek  A
Kdo je to čudovito bitje? Česa išče po      ulicah?     Odkod izvira njegovo izvanredno vedenje?  A
da se mi ne izgubi. Sledil sem mu po stoterih      ulicah,      stezah, nasipih in mostovih.Toda ni mi bilo  A
sami ljubi prijatelji, ki jih srečavamo na      ulicah,      stisnemo jim časih roko ali se jim spoštljivo  A
Spominjam se samo, da sem hodil po vse drugih      ulicah,      kakor navadno, -- ozkih in temnih, z visokimi  A
je pomislil Štefan ter se je izprehajal po      ulicah,      ki so mu bile vse napol tuje.Tri dni je bil  A
sem mislil, da si deset let spal ... da hodi po      ulicah      spomin davnih časov.Ne zameri!“   A
Na okno je tiho potrkaval dež; če bi hodil po      ulicah      le pol ure, bi bil premočen do kože in vsi bi  A
proti šoli, prezgodaj je še bilo. Hodil sem po      ulicah,      gledal pa nisem nikamor, ničesar nisem iskal  A
gube. In zrak, ki sem ga dihal, tlak na znanih      ulicah,      visoka, ječam podobna poslopja in zaprašeni  A
obrazi žaré kakor od notranje luči. Blodim po      ulicah;      tako sama -- in v srcu se budé spomini na mladost  A
... Hodila sem po      ulicah,      iskala sem ga v gneči; hrepenela sem, da bi  A
bo, ki bi se plazil plah ob zidu po mestnih      ulicah,      strmel v svetle izložbe, polne sladkih in lepih  A
groza. Tekel je brez misli, venomer, križem po      ulicah;      zato da bi nekam prišel, kamor bi se lahko skril  A
čas pozneje, ko se je brez misli potikal po      ulicah.      ”Če že vedó, tako bi vedeli še bolj!  A
blagoslovljen iz gozda, je bil večer. Po mestnih      ulicah      so gorele svetilke; niti ena med vsemi ni bila  A
kakšne cvetke rastejo o Vseh svetih po mestnih      ulicah?     - Sploh pa - kakšen zlodej je s tisto genljivo  A
žalostno in osramočeno ... Tod, po teh prašnih      ulicah,      pod tem sivim nebom, tod se vozi življenje kakor  A
bi vprašal. Dolgo je romal Jernej križem po      ulicah      in je ogledoval ta čuda; nato je stopil v cerkev  A
je, ko mu je bilo do joka!« In je hodil po      ulicah,      izpraševal je in je iskal in je našel.   A
urno na pot! In po širokih, neizmerno dolgih      ulicah,      mimo visokih hiš, skozi prašno mesto.Zbogom  A
dolino... kako bi drugače gor?« Dà, po dolgih      ulicah,      skozi prašno mesto...Vozovi drdrajo po kamenitih  A
zdelo mesto, ko sva hodila z materjo križem po      ulicah.     Prelepo so se svetile hiše, vse tako visoke in  A
ropotoma po tesnih, temnih, žalostnih predmestnih      ulicah.      Tu tam, visoko kje v tretjem nadstropju se je  A
jermenom, je hodila dan za dnem po neskončno dolgih      ulicah      iz predmestja v mesto, kjer so se ceste širile  A
z zabito srečnimi obrazi, kadar je taval po      ulicah      sestradan in izgubljen, s povešeno glavo in  A
Sprevod se je pomikal od mestne hiše po Špitalskih      ulicah      in čez frančiškanski most, potem na levo po  A
frančiškanski most, potem na levo po Gledaliških      ulicah.     Vse hiše ob poti so bile okrašene z zastavami  A
mesto razburjeno. Ljudjé so stali v gručah po      ulicah;      po gostilnicah in kavarnah so se prepirali in  A
kiti njenih las ... In Milovanović je hodil po      ulicah      z nerodnimi koraki in težko glavo ... Kaj hoče  A
delavcev ob belem dnevu po prašnih predmestnih      ulicah.      V veži ga je srečal Jan, krojač.  A
mraku sem začutil hrepenenje po preteklosti. Ob      ulicah      so gorele svetilke, na glavnem trgu in po alejah  A
ograjah pred hišami, po ozkih nerazsvetljenih      ulicah      prihajajo tihe, skrivnostne postave; iz temnih  A
Torej sinoči ob tem času sem se sprehajal po      ulicah,      kakor je moja navada.In vse ulice so bile čudovito  A
samo v najgrenkejših urah, - ko sem blodil po      ulicah      v dežju in blatu, brez doma in brez prihodnosti  A
skrivnostno in veličastno. Hodil je po širokih      ulicah,      med hrupom vozov in kričanjem ljudi, kakor bi  A
vas spominjam ... Takrat sem bila v Samostanskih      ulicah,      -- v trafiki na oglu ...Prihajali ste vsak dan  A
jovialno širokokrajnem klobuku: -- po treh, štirih      ulicah      hití za njim, pozdravi ga z vzradoščenim glasom  A
take, še sanjal ni o taki lepoti v tistih črnih      ulicah.     Tam polje, v soncu rumeneče; ziblje se in šumi  A
se zaprle in črna vojska se je razkropila po      ulicah.      Dolgo je mislil Damjan, pa ni mogel razumeti  A
pa bo!“ Zlovoljen in žalosten je begal po      ulicah;      in ko se je ozrl, je bil daleč zunaj mesta,  A
je nevede v čisto drugo smer in je romal po      ulicah.     Čutil je pač globoko, da čaka v daljavi teman  A
nepotrebnem, pijan sem bil, razbojnik!“ Hitel je po      ulicah      z dolgimi koraki, ves zasopljen; in noč je bila  A
premlada. Zjutraj capljajo počasi po dolgih      ulicah      proti oni visoki hiši, pred katero stoji že  A
narahlo zibale, na barkah, na produ, celo ob      ulicah      so ležali na hrbtu in dremali z odprtimi ustmi  A
in platnenih hlačah. Blodil sem po prašnih      ulicah      kakor v omotici in zaželel sem si tudi sam,  A
Govekar, kakor jih hodi brez števila po naših      ulicah,      sedi z menoj v gostilnici, sreča me na cesti  A
družbe vesel, ob njegovi levi strani po večernih      ulicah      mimo ljudi, ki so pozdravljali spoštljivo; sladko  A
kujon ...“ Jaz pa sem šel po meglenih, vlažnih      ulicah      in kakor sem šel, oči uprte v tla, poln tihih  A
krčme krik in krohot. Po samotnih Prešernovih      ulicah      je stopalo počasi dvoje gospodov proti Marijinemu  A
vasi v predmestje in blodi plaha po neznanih      ulicah.      Njen rjavi obraz s širokimi, krepkimi ustnicami  A
razgrinjala kakor siva senca po vseh teh pustih      ulicah;      in v veži je bila in na dvorišču in v izbi,  A
se je napotil po vročih, prašnih, polvaških      ulicah      v mesto.Dan se je že nagibal; sonce je stalo  A
VIII Dolgo je romal Štefan Poljanec po      ulicah      in ko je prišel domov, je Peter Novljan že ležal  A
četudi še ni obledela luč zahajajočega sonca. Po      ulicah      se je gnetlo tisoče ljudí najrazličnejših stanov  A
slišal, ga je skrajno poparilo. Po vseh skritih      ulicah,      na vseh oglih, po vrtih in alejah zaljubljeno  A
da bi se izprehajal s tabo po sončnih mestnih      ulicah,      v veseli gneči med veselimi ljudmi ...Ali časa  A
ga je, on jo je vodil pod pazduho po svetlih      ulicah,      proti svojemu domu ... Nič ni več čutil svetinjice  A
pomladansko sonce. Napotil se je križem po      ulicah,      koder so ga pač nosile noge, toda ogibal se  A
izbruhnil, osvobodil jezero trpljenja ... Bežal je po      ulicah      kakor pijan, z nezavednim, ravnim smotrom.   A
še vso premočeno, najbrž se je bil klatil po      ulicah      od jutra do noči. ”Kaj ti tukaj, Sobotka  A
korakom nameril v mesto. Prej je hodil križem po      ulicah      brez cilja in smeri, zdaj pa je videl smer in  A
najbolj prisrčno!“ Šel je po dolgih, ozkih      ulicah,      pa je prišel do nizke hiše, podobne vaški krčmi  A
in je šel molčé iz hiše. Dolgo je blodil po      ulicah      in po krčmah in ko se je vrnil pozno v noč,  A
dalje. Hodil sem kakor izgubljenec po teh pustih      ulicah,      pod tem pustožarečim soncem, mimo tujih hiš  A
je bil. Po dolgem in pustem romanju križem po      ulicah      je prišel domov in je legel napol oblečen.   A
prihajala notranjemu mestu, tem živejše je bilo po      ulicah,      in ljudje, ki sva jih srečavala, so bili elegantneje  A
je bil naročil voz, ki se je zibal križem po      ulicah      tako nerodno, škripaje in ropotaje, kakor kmečki  A
Zgodi se velikokrat. Blodim po      ulicah      brez miru; na srce trka težka misel o koncu  A
kakor ji Kačur nikjer še ni videl podobne. Po      ulicah      Blatnega dola se je prelivalo blato v širokih  A
begunci, divji lovci in rokovnjači!“ Ko je šel po      ulicah,      je ugledal človeka, ki je prekidaval gnoj za  A
nato mu je pokazal osle ter je pobegnil po      ulicah.      ”Tihotapci in rokovnjači, nič drugega!“ je  A
teboj!“ Poljubil jo je na lice in je šel po      ulicah      počasi, s povešeno glavo, truden in bolan.   A
je odkimal dolgi tajnik. Če je šel Kačur po      ulicah,      so ga pozdravljali kmetje veliko manj spoštljivo  A
”No, pa zbogom!“ Šel je hitro po      ulicah.     Topel, zadehel večer je bil, nebo je bilo jasno  A
se je začudil in je gledal skozi okno. Po      ulicah      so hodili ljudje v prazniških oblekah; obrazi  A
zdramil in je zajokal. Kačur je hitel po blatnih      ulicah.      ”Zdaj pridi, ti, Ferjan, in me poglej!  A
težko glavo in vročim čelom. Kmet je šel po      ulicah,      ozrl se je proti oknu s hladnim, sovražnim pogledom  A
”Pit pa lehko greš!“ Hitel je po      ulicah,      ozrl se ni nikomur v obraz in je stopil k županu  A
pretepal z ženo - toda nihče ni več postal na      ulicah      ter se oziral z zaničljivim pogledom proti oknu  A
je bilo v tistih očeh; če sta se srečala na      ulicah,      je stekel Tone hitro naprej ter se skril za  A
si se postaral, res! Če bi te bil srečal na      ulicah,      te ne bi bil spoznal!“ ”No, tako je pač!  A
mu je posadil klobuk na glavo in stal je na      ulicah.      Jerin ga je držal trdo za roko.   A
veži in je gledal za Kačurjem, ki je hitel po      ulicah      ter izginil v temo ... Počasi in zamišljen  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA