bledo (700)

čisto kakor njen oče. In če jo vidijo tako	bledo,	suhotno, plašljivo - precej kažejo name, jeroba	A
strup in žolč je med Delakovimi prijatelji ... Vse	bledo	in zeléno!Kažejo se, kakor bi imeli še upanja	A
hrabrih prsih; truplo vse krvavo, ubogo in krvavo,	bledo,	bledo kakor pepel, s krvjó oskrunjeno - vsa	A
truplo vse krvavo, ubogo in krvavo, bledo,	bledo	kakor pepel, s krvjó oskrunjeno - vsa trda kri	A
Poroka! Za stebrom cerkvenim dekle	bledo	na ženina motno upira oko in joka ... Pómlad ozarja	A
pobožno mlada žena porosi, možu na gomilo tožno z	bledo	roko položi. Ali steblo ti prelomi silovit vihar	A
prišel sem do vežnih tal, na dvoje mi zlezlo je	bledo	lice, in na vse grlo sem se zasmejal. Sen	A
se nem približam, in tedaj navek se ločim. Z	bledo	roko grob prekrižam, z gorko solzo ga pomočim	A
. \/ V No, časi so minuli, ko sem ljubil	bledo	smrt, sedaj pa ljubim tebe, o juga sončni vrt	A
koti. Bilà so vse krvave ji nožice in lice	bledo	je biló siroti, ki šla po trnju v noči brez	A
Lenora tam v trepéti jenjvála je živeti. Pod	bledo	luno se nad njo duhovi so sklenili, plesali	A
velo! . / . / stran 127 . / Lej! torej je	bledo	njih cvetje velo Lej! torej je bledó njih cvetje	A
Izmed oblakov sonce zdaj zasije, in mavrica na	bledo	Bogomilo lepote svoje čisti svit izlije, nebeški	A
pesem tožna jíma glási. Tožno poje dete	bledo,	kakor slavec v tihi noči; spremlja starec	A
Spečo, zdí se mi, te zrèm: svetu skrívaš	bledo	líce, mrzla se bojíš človeka; lepša bela	A
kazáti kak' mi v duši je hudó -- Tvoje	bledo,	resno líce, vroče tvoje zrem solzé --	A
O, povejte zvezde zlate! Ali zrem še lice	bledo,	svojo ljubo, revno mater?“ Tiho, tiho	A
živeti - poleg tebe si želi umreti. Kaj ni	bledo	lice, prej rudeče? Kaj okó ni mrtvo, prej	A
rdeče prej prelepo ti okó, lice bi ti bilo	bledo	kakor meni je bledó! DANES JE PO SEMNJ�	A
vidi, gorke sapice pomladne več ne čuti	bledo	líce. Noč temnà v pomladnem jutru, -	A
Milena, kaj je pogled moj otožen, kaj je	bledo	moje lice ... Ali čuješ?	A
poklanjam ti ga v zadnji dar. Kaj ni že	bledo	moje lice? Kaj ni že moten pogled moj?	A
oziraš?“ ”Poglej, nevesta, o poglej tam	bledo,	mlado ženo, oj mojo ljubico bolnó, bolnó	A
poklanjam ti ga v zadnji dar. Kaj ni že	bledo	moje lice? Kaj ni že moten pógled moj?	A
... Pa je	bledo	tvoje lice in mrtvé so ti očí ...“ ”Kaj	A
prej prelepo ti okó, lice bi ti bilo	bledo,	kot je meni zdaj bledó! 16	A
slave sínov, -- a med njimi Ivan Kacijanar.	Bledo	mu je lice, móten pógled, zgúbano mu je visoko	A
oziraš?“ ”Poglej, nevesta, o poglej tam	bledo,	krasno ženo, oj mojo ljubico bolnó, bolnó	A
Kaj je tebi, oj svoboda krasna? Kakor smrt je	bledo	lice tvoje, tvoje róke so v okovih težkih	A
15 . / Zvečer Tam nad Triglavom večernica	bledo	je zasvetila, kot devica je zlatolasa mehki	A
štel, svet se ves mi je zaklel, z žalostjo,	bledo	nevesto, ah, živeti sem pričel. Balada O Damijan	A
prazne veselice Sercé mamile so sinu, Ko srage ti	bledo	so lice Močile smertnega potú. Zastonj sedaj	A
kropila! Pred duhom vidim nizko sobo, a v sobi	bledo	sveč svetlobo; med svečami pa spava mož, bled	A
nevihta. . / . / stran 14 . / SKRITA pod kožo se	bledo	nasmiham. Celofan, ki se hitro zarosi.	A
sta bili večinoma pokriti s kocinastimi brki,	bledo,	zabuhlo lice je bilo majhno v primeri s košato	A
je hlipal, samó da je zdaj imel okoli vratu	bledo	rdečo liso, ki je prej ni bilo.Sredi pomladi	A
odkritosrčno prepaden, klobasa v njegovi roki pa vijuga	bledo	rožnatega mesa, ker ujetnikov glas ob vratih	A
ki bi nestrpno čakali na začetek sprevoda.	Bledo	sonce je sijalo, sneg je bil shojen in kljub	A
In zdaj je tudi njeno lice za spoznanje manj	bledo,	ko da je s strahom pred gospodinjo zaradi svoje	A
ga je videl v krvavkasti svetlobi s stropa.	Bledo	in rahlo zariplo obenem.Držal je roko na kljuki	A
sinje kakor sok spominčic. In nebo zgoraj bolj	bledo	sinje.Ali pa morje zelenkasto in nebo kot plavilo	A
.. stran 27 . \/ Tempeljski oboki so bili	bledo	rumeni, medtem ko je bil njegov zid opečnato	A
nagibala pod težo bogate rose. Nad mano je bilo	bledo,	a še zvezdnato nebo.Za mojim hrbtom je stal	A
Vino je teklo v lepem loku; bilo je rdeče,	bledo	rdeče kakor vodena kri. »Pijte!« je	A
Zelena otava pod njimi je bila gosto posejana z	bledo	rumenimi listi, kakor bi s topolov padlo na	A
svetlejši, dokler se ni na vrhovih gora pokazalo	bledo	sonce, ki se je počasi nižalo po hribu,prekoračilo	A
bilo, je najmanjši med njimi, zelo suhljato in	bledo	človeče s kratkimi nogami in krivim nosom -	A
svileno je švistelo okrog mene in nad mano,	bledo	zlata luč pa se je mehko prelivala po položnih	A
Pred nami se je razlival proti obzorju pas	bledo	zlate mesečine.Na njej je bila tam daleč drobna	A
živimi zlatimi plameni. 56 .. . \/ . / obrezo,	bledo	zlata je bila sredica maslene pogače in temno	A
svoj kos temno zlate pogače in zmleli košček	bledo	zlate sredice. Potem pa so se spet s temeni	A
bilo, je najmanjši med njimi, zelo suhljato in	bledo	človeče s kratkimi nogami in krivim nosom -	A
. / . / stran 23 . / Glavno sonce je bilo	bledo,	kakor da bi bilo bolno.Na noč, ko so videli	A
sodniki in drugimi možmi zaman iskal njegovo	bledo	in suho lice.Mu je odleglo.	A
Pssst, je siknilo. Ženska, je pomislil, tisto	bledo	senčno bitje, ki je stalo prej pri ognjišču	A
nenehno klicala, je kruto klesala tvoje roke na	bledo	kopico skeletnih koščic; klicala me je, vabila	A
skozi katere padajo prameni svetlobe na njeno	bledo	lice.Bussolin zatrjuje: mržnja se pod vplivom	A
tako hudo. Ko pa je zagledal Jerico shujšano in	bledo,	se mu je storilo inako, da ni mogel nobene besede	A
iz njegovih duha polnih oči in njegovo sicer	bledo	lice je žarelo v lahki rdečici. V tem je sonce	A
dam Ciganom? Nikomur me ne boš dal, se je	bledo	nasmehnila.Nikamor ne bom šla.	A
poskakujoč in smehljajoč se neprestano v njeno	bledo	lice.To deklico so imenovali Ivanko in prinesla	A
obraz. Slaba luč je brlela nad nama in razlivala	bledo	svetlobo.Zamišljen je stal Peter pred menoj	A
nasmeh je spreletel dekletu zagorelo, pa vendar	bledo	lice. »Majčkena je!«	A
stopila je k postelji. Janko ji je nudil svojo	bledo	roko, rahlo jo je stisnila ‒ rdeča je bila ko	A
plavali dolgi beli lasje, spačeno mu je bilo	bledo	lice, eno oko je mežalo, drugo je bilo široko	A
trdo in resno je gledalo v hčer. Božala je	bledo	lice, ni bilo več diha iz njega, prijemala koščeno	A
nego je črnilo, ki z njim pišem te vrstice,	bledo	le od solza, ki mi jih žalostno pretaka pero	A
Ančki je utripalo srce. V	bledo	lice ji je zaplula rdečica.Pogledala je po sebi	A
ga je vprašala žena in mu plašno gledala v	bledo,	suho lice. »Ah, lačen; seveda sem.«	A
začudila, toda drhtenje Ireninega života in	bledo	lice jo je prestrašilo. »Pojdi, počij, pokliči	A
njenih oči. Grize si ustnice in njeno lice je	bledo.	Paziti mi je velela, kdaj bi Irena, jasna dvorjanica	A
naglo, prodam drugemu!« Abiataru je zažarelo	bledo	lice, ko je razgrnil pred njim Grk širok pergament	A
srce ga sovraži.« Alanka je vsesala pogled v	bledo	lice Ljubinice.Po glavi so ji begale misli,	A
kadar je švignil mimo nje temen grm, kadar se je	bledo	posvetila kaluža, tedaj se je prepričala, da	A
brezsolznem plaču. Iz pordelih oči ni bilo solze na	bledo,	upadlo lice. ‚O, poglej me!	A
zamahi nog in ob trupu stegnjenih rok. Zazre se v	bledo	modro nebo, na katerem komajda razloči motno	A
obšel drevje okrog sebe, ozrl se je na visoko,	bledo	nebo, prestopil se je po topli travi in odšel	A
vzdihnila in premaknila glavo na blazini. Njeno	bledo	obličje je obžarila trepetajoča luč s svetniškim	A
klanec za klancem; tu in tam brlí svetilka takó	bledo	in zaspano, kakor da vsak čas ugasne ... V tem	A
šel je mimo, kakor bratov brat. Podolgovato,	bledo	lice, debela viseča spodnja usten, dolgi, zakrivljeni	A
zanj, ni estetičen. Če se spomnim na tisto	bledo,	ranjeno čelo -- ”Pa je še mnogo drugih vprašanj	A
. / stran 83 . / Ko sem prečital drobne, z	bledo,	vodeno tinto pisane vrstice, zamislil sem se	A
oskrunil z njim. Celó sovraštvo je med njimi, tisto	bledo,	votlogledo, kuštroglavo, ki z odprtim nožem	A
poglavar, smrtno ranjen. Črni kodri pokrivajo	bledo	čelo, desnica se krčevito oklepa puške, levica	A
Kako bi jo mogli vsprejeti osorno? To	bledo,	bolestno lice, te žalostne oči!Vsakomur bi se	A
in je zatonila ... Zdaj jo imam rad, to tiho,	bledo	zvezdo; nisem je iskal, ona pa me je našla.	A
roke pod glavo, in sem ugledal visoko na zidu	bledo	jutranjo luč, ki je rumenela in se nižala.V	A
stalo sonce nad holmi in tako je bilo hladno in	bledo,	da so oči lehko gledale vanj.Lojze je gledal	A
Vstani!“ Metka si je pomela oči in je ugledala	bledo,	žalostno jutro. Pokrižala se je in je vstala	A
kličem v spomin karkoli lepega - ali vse drugo je	bledo,	zlagano in oni dogodek stoji pred mano - na	A
času“, ne strmi s sentimentalnimi pogledi v ”	bledo	luno, sanjajočo visoko na sinjem nebu“, niti	A
lepa, saj si jo videl. Suho dekletce, slabotno,	bledo;	jetična je najbrž, kakor so šivilje večidel	A
dvanajst let ... Takrat sem imel hčer, - bolehno in	bledo;	same oči so je bile: - velike, čudovite oči	A
utrujeno zemljo. Pred mano gorí luč in obseva z	bledo,	trepetajočo svetlobo knjige, ležeče po mizi	A
prijazne mesečine, ki bi mu osvetlila cesto z	bledo	svetlobo ter mu vlila v srce tolažbo: boji se	A
in nikjer mu ni enakega. In zdaj poglejte to	bledo	rožo nad Dunajem, ki mi niti oči ne zamežiknejo	A
teman, kakor usoda. Zato je bilo sonce tako	bledo	in zaspano, kadar je posijalo v mesto; žarki	A
Nič se ne boj, da nosiš preveč očitno na dlani	bledo	malodušnost svojega srca!Da ti prejasno sije	A
prečitani, krog drugih pa se je vil razvezan omot	bledo	sinje barve. Malomarno sem vzel v roko najbližje	A
osupel ozira po Herbartovi vojski, a ko uzre	bledo	glavo na meču, ugane strašni poraz svojega bratranca	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani