nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Če je pogledala dol na mesto, je bilo sovraštvo v njenih očeh: gosta, prašna megla je visela nad mestom, dvigala se je iz ulic in cest, iz hiš in fabrik kakor siv dim ter se spajala v oblak, ki se je komaj časih nekoliko zazibal, stresel, a se ni dvignil nikoli; visel je mirno, težak in teman, kakor usoda. Zato je bilo sonce tako bledo in zaspano, kadar je posijalo v mesto; žarki so bili vse oprašeni, umazani in onemogli, ko so prisijali trudoma skozi gosti oblak do okna, v sobo.
Na večer sta se vrnila v mesto; po ulicah je bilo še svetlo in živahno, niti svetilke še niso bile prižgane.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani