Berta je dejala delo na stran, položila je roke v naročaj ter je z nepremaknjenim očesom strmela v pripovedovalca. Njegov glas ji je bil danes posebno mil, neki čaroben ogenj je gorel iz njegovih duha polnih oči in njegovo sicer bledo lice je žarelo v lahki rdečici. V tem je sonce že davno zašlo, dan se je nagnil in v veliko sobo je legel prijazen somrak, ki tolikanj dobro de ljubečim srcem.