živel (10.295)

že sivi ratújejo! Kdo ve, kako dolgo bom še	živel.	Jaz bi te rad preskrbljeno videl.	A
srca ljubi. JAKA Deklè, deset let bom dálej	živel,	če je to res. Drugi nastop Anžè, klobuk	A
TRUBAR: Nisem bežal zato, da bi lepo in udobno	živel.	Odšel sem zato, da se bom vrnil.	A
vsaka na leto vsaj osem tisoč kron, bom za silo	živel.	MUREN Saj ne umejete tega dela.	A
pomaga; samo kesanje mu ostane, da ni bolje	živel.	Zdravi bodite in dajte mi sporočiti, če boste	A
KOREN Tako lahkomiseln je. Ob čem pa bo	živel?	Slikar, slikar; če bi bil sobni slikar, v božjem	A
tvoja trma in tvoj jezik. Ne rečem, če bi otrok	živel,	bi bilo drugače.Tako pa ga je sam Bog vzel,	A
vendar vedno bolj hrepenim po tem, da bi znova	živel	na svojem domu, da bi študiral kakor drugi inda	A
Pride bližje k njemu. Vse je to: rad bi	živel!	SGHWAIGER: Saj si trpel!	A
trpel! VEHOVEC trepetaje: Trpel sem - rad bi	živel!	SCHWAIGER: To je bilo življenje.	A
In tako sem storil; da sem drugače, kako bi	živel?	- Zakaj tudi to premisli, in do dna: iztisni	A
Eh, družino imam ...“, pa: ”Eh, rad bi v miru	živel	...“- Smilijo se človeku, še zmerjal jih ne bi	A
od zapuščenosti, dom se je rušil, - in on je	živel	veselo po svetu in zapravljal svoj denar.Kadar	A
bi si ti mogel predstavljati, kako krasno sem	živel	jaz tiste čase. Najšumnejša mesta, najveselejše	A
Pomisli dobro.	Živel	sem veselo po svetu, uničil s tem življenjem	A
tole noč, do jutra še morda... še do jutra bi	živel	rad...In vse to, vse to življenje za tak konec	A
presanja in prekoprni vse svoje življenje, ni	živel	nikoli ... je kolobaril po svetu kakor mesečnik	A
recimo, petindvajset. Petindvajset let sem	živel,	kakor se je spodobilo, na vaše stroške in na	A
dalo težkó misliti ... Saj se spominjate, kakó je	živel;	po mestu so si pripovedovali svoje dní cele	A
vpitje: ”Slava! Slava! . / . / stran 82 . /	Živel	Mlakar!“ PAVLA: Ali čuješ?	A
da njih sovraštvo me ubije, ko da brez tvoje	živel	bi ljubezni. JULIJA Kdo pa ti je na vrt pokazal	A
je bila ljubezni bolečina Romeova, tedaj si	živel	le za Rozalindo.In zdaj ta izprememba?	A
drugače več ne prideš v Mantovo. In tam boš	živel,	dokler pride čas, ko potolažimo prijatelje,	A
vrag vedi, kaj pripovedujejo o njem ... da je	živel	zadnje čase ... po Bog ve čigavi krivdi ... v veliki	A
zardeva, čisto resno! Sam Bog védi, kako je	živel	doslej ... MATILDA: To mora biti dolgočasno	A
reformatorja. GRUDNOVKA: Da, reformator je bil, in	živel	je ekscentrično. Pisal je knjige, ki niso bile	A
sebi tistih ostudnih okov, ki bi govoril in	živel	brez strahú, brez ozirov ...Ob njegovi strani	A
staremu očetu, ti in jaz, in dolgo bi bil še	živel	in srečen bi bil na starost.Zdaj pak je umrl	A
pota in star; včasih obide ga čustvo, kot bi ne	živel	nikdar. Trnje minulega časa, cvetje presnivanih	A
ako s strupom pije ‒ up. Večno rad tako bi	živel,	kakor žil sem dvajset let. V sladkem upanju	A
meni, o, kaj ljudem sem jaz! Gorje mu, kdor bi	živel	na zemlji sam!‒Zdaj vem: ljudje so vse človeku	A
zjutraj, kaj te čaka ‒ sam ne veš. Ali bodeš	živel	še do mraka ‒ sam ne veš. Da na steni ura zaprašena	A
v velo lice grenka solza se mu vtrne: »Dosti	živel	sem na sveti, dosti sem užil radosti, dosti	A
stran 236 . \/ Čevljarček Čevljarček je	živel	za sivo goró, vse šival po enem kopiti, odkar	A
ne bom se zanjo nič; nje obresti bom pobiral,	živel	brez skrbi ko tič.” “Jaz pa hlače bom nosila	A
ni, razjasnil lic ne smeh. Vnemár naprej je	živel,	manj svet, ko razujzdán, umrl je nespovédan	A
nébu toži: ”Kaj povedal si mi, čas;	živel	srečno sem življenje, zvest izdal me je	A
plamení. ”V Raveni krasni, oh kakó pač	živel	sem dosléj lepó: oči ognjene, diven stas	A
zvonili, ni duhovnik molil ob gomili: saj je	živel,	saj umrl je bedno, beden torej bode naj za	A
višino, ki zapustil solzno je dolino ... Saj je	živel,	saj umrl je srečno, srečen torej bode naj	A
prošnjo srečo.“ ”Kaj bi, Sihem, rad še dolgo	živel	v upu večnem in pa v večnem strahu? Ali	A
srečen gledal ti v oči prekrasne, da bi	živel	v hipu kratkem spet nekdanje lepe čase?	A
Zahvaljena, ki si bridkost mi dala! Več nisem	živel,	več ne ljubil; mir jesenski, starca trudni	A
kakor nikoli, da mu je nekaj izginilo, da je	živel	nekoč lepo, vse lepše življenje, in da tistega	A
krasán! In v raju kakor prvi dan, lepó bi	živel	človek vsak, ko bi razvidel siromak, kaj	A
prijazno. O da pri vas ostati ne smém, Kjer	živel	bi v srečni samoti; Odtegnil bi sem se posvetnim	A
mati! jaz zaslužil to? V nedolžnosti sem	živel,	kakor drug Otrok, pod tujo streho, pa vesél	A
vérujemo v to! Jaz bom še ostal, ti boš še	živel,	ker ne more misel spremeniti se v pepel. Prav	A
dolin tebi skromno pesem naj zapojem: vedno bode	živel	v srcu mojem nate tih, otožno lep spomin... Vrhu	A
bodo spoštovane, če bo v tistih srečnih časih	živel	še kak kmet-poet!	A
primestne vile, v kateri sem med bivanjem v Angliji	živel	tudi sam; Popoldne VI. jaz, Stéphanie	A
Studenci - naselje v predmestju Maribora, kjer sem	živel	prvo leto svojega študija; Hildebrant in Hadubrant	A
Njihova stopala in gležnje gledam. Nekoč je	živel	človek, ki sem mu poljubljala noge. Zgodilo	A
je v cvetju ves mi svet enako vrtu v maji, ko	živel	sem ko v raji. Zgubljen je, oh, zgubljen moj	A
predragi mi, bodi vratar, in modro in moško boš	živel.	Telo ti je hiša: v njej um gospodar, a čut gospodin	A
omehkužil ni. Tu rod je moj, tu moj je kraj, tu	živel	rad bi vekomaj, ni kraja mi krasnejšega, ni	A
večno ne bodejo stene, pa saj tud′ on vekomaj	živel	ne bo.‒	A
čim bolj trpim, hitreje ugašam. O jaz, ki bi	živel	rad večno.In grem, človek rdeč, čez polje zeleno	A
čudovit ‒ človek bi umrl, pa ne more umreti, in bi	živel,	a je zlomljen, ubit. Pogovor z neznanim Zemlja	A
tu! . / . / stran 97 . / Richepinov motiv	Živel	nekoč je mlad fantič in ljubil, ljubil je dekle	A
.......................... 77 En starček je	živel	...........................................	A
stran′. . / . / stran 78 . / En starček je	živel	En starček je živel tam v vinskih gorah, so	A
78 . / En starček je živel En starček je	živel	tam v vinskih gorah, so djal′, da je b′lo na	A
tri, na desno tri. Očetu hudo se zameri, ker	živel	je po stari veri, pa fantu šest klofut odmeri	A
Oja zmeraj vesel, vesel, oja, dokler na svet′	živel,	oja, zmeraj bom vince pil, oja, dokler bom živ	A
veličasten labod si tam, osamljen, v svoji lepoti	živel,	sam sredi vode, prevzvišen, vedno si se pred	A
Tončka zmaličila, češ kaj bi se gnal, ko bo lahko	živel	od tega, kar imamo.Tona je odrasel v brezdelju	A
knjižico, jo raztrgal na kosce in odšel v krčmo.	Živel	pa je tudi nadalje zvest svojemu življenjskemu	A
okoli kmetov, posredoval pri vinskih kupčijah,	živel	po gostilnah in krčmah; kadar je bil čisto zdelan	A
in vam za vse, tudi za trpljenje!« Mirno je	živel	mož še dolga leta s tremi svinčenkami v glavi	A
izgubil vso spodnjo čeljust in kako je revček	živel	še dolga leta, hraneč se po livku s samimi redkobami	A
»In jaz?« je tedaj rekel. »Kako bom	živel	jaz?« In zdaj bi bili tudi oni razumeli, če	A
pravemu Lazarjevemu vstajenju. Zakaj fant je zares	živel.	Seveda je buljil oči in hlipal, a skromno se	A
pošastnega okolja in ozračja, v katerem sem	živel,	in še sanjalo se mi ni, da bi se ravnal po pravilih	A
svobodne ljudi prav tukaj, kjer je med vojsko	živel	trinog, ki je njegovim ljudem stregel po življenju	A
izletniki pa na cementno teraso. Obrat je torej	živel	predvsem od izletnikov, od Avstrijcev in Švicarjev	A
državne stroške, plošča na rojstni hiši, kjer je	živel	in delal, plošča na hiši, kjer je umrl, ulica	A
slovesen mir! In vendar prav dobro čuti, da bo	živel	samo še pet, nemara šest, največ še sedem ur	A
Tako!« je začel Peter Majcen precej trdo. »	Živel	je na samotni kmetiji in -« »In kakor	A
bridkim ponosom rekel Temnikar. - Tukaj sem	živel...	in še bi živel, toda prišlo je tako, da moram	A
rekel Temnikar. - Tukaj sem živel... in še bi	živel,	toda prišlo je tako, da moram... da moram naprej	A
razumljivo, da sta se prepletala svet, ki je	živel	v njegovi domišljiji, in svet, ki se je resnično	A
take neumnosti? Če vas ne bi bilo, bi lahko še	živel!	Satan peklenski!«	A
telo cesarju - in Žefu Obrekarju nič. Tako je	živel	Žef Obrekar do svojega petintridesetega leta	A
in delavno, vdan cesarju in bogu - in tako bi	živel	najbrž do svoje smrti, če bi ne bilo svetovne	A
Obrekarju, »temu katoliškemu možu, ki je pred vojno	živel	mirno in spodobno, vzgajal svoje otroke v strahu	A
v strahu božjem in v strahu božjem tudi sam	živel.	Zdaj pa je zašel na kriva pota.	A
takšno, da ga ni bilo ne boljšega ne lepšega.	Živel	je torej pametno, srečno in ponosno.Ves teden	A
Toda nič podobnega se ni zgodilo. Župnik je	živel	pametno. Kuharice si sicer ni najel, zato pa	A
torej pravi stari morski volk. V svoji bajti je	živel	sam.Z odraslimi je bil redkobeseden, otrokom	A
našo vas in slišal zgodbo o življenju, ki ga je	živel	Okouinokou.Toda čemu?	A
letih umrl, ne bi nič pametnega opravil. Ne bi	živel	pravzaprav.Tako pa sem.	A
je že na poroki umrla. On pa je tudi po smrti	živel	z njo.In ker je živel z njo, so mu v mislih	A
pa je tudi po smrti živel z njo. In ker je	živel	z njo, so mu v mislih živeli in rasli tudi sinovi	A
Pa saj ti ne veš, kaj je smrt, ker boš zmeraj	živel!	... Smrt, fant moj, je smrt!	A
na dosmrtno ječo obsojeni jetnik. In tudi	živel	je kakor jetnik; molče in pridno, toda brez	A
Toda potrebno je bilo ... Ti boš še	živel.	In ostali štirje bodo tudi živeli.	A
- Umrla bo ... Toda ti boš	živel	...In če jo imaš res rad, se boš učil in pojdeš	A
- O ti ubogi otročič! ... - Saj ne bo	živel	... - Med angelčke naj gre, ki ne jedo	A
smo vsi dobro poznali, ker je že dokaj mesecev	živel	v Peknem domu.Skrbel je za zdravje tistih priletnih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani