Ko mati mi tvoja pripravlja jedi, Ti polni mi čašo prazno, In časi svoje černe očí Daj gledati mi prijazno. O da pri vas ostati ne smém, Kjer živel bi v srečni samoti; Odtegnil bi sem se posvetnim ljudem, In njihovej revi in zmoti! Pozabil bi svet in njegovo gorje, Pozabil bi lastne nesreče; Počílo bi tukaj si trudno sercé, Hladilo si rane skeleče.