živel (601-700)

Ni jih pogrešal.	Živel	je v vročih, bujnih sanjah.Tisto življenje,	A
se mu je na stežaj vsa resnica. Ali je res	živel	kakor drugi v tem kratkem času, ko je mislil	A
mislil, da se je bil rešil v življenje? Ni	živel	kakor drugi; v svojem srcu in v svojih najskrivnejših	A
stran 224 . / znamenje, da ni mislil in ni	živel	kakor drugi, da so bili njegovi nazori, kolikor	A
V Jakob je	živel,	kakor jih živi brez števila, življenje, podobno	A
važne in neobhodne. On je hodil med njimi in je	živel	prav isto življenje, ali smatral ga je za nepotrebno	A
klic, temveč je večnost sama. Treneš - pa si	živel	življenje, ki je bilo od vekomaj v tebi in ki	A
večnost v večnost; brez števila življenj si	živel;	za vsako posebej daj račun večernemu gostu,	A
senc... Trdovratno je bilo upanje - zmerom še je	živel	človek v rakvi, živel je in je trkal na pokrov	A
upanje - zmerom še je živel človek v rakvi,	živel	je in je trkal na pokrov. »Da bi že	A
po prašnih parkih; resnični jaz, tisti, ki je	živel	nekoč tam daleč in ki se je znal smejati, tisti	A
večera. Nekje je tisto življenje - kaj ga nisem	živel	sam?Bilo je, komaj da je še spomin.	A
zgodbo!“ ”Tako je bilo: Pred tridesetimi leti je	živel	človek, ki je bil tako nepopisljivo zaljubljen	A
noči, črn kruh in voda iz potoka. Tako boš	živel	do konca dni in še Bog, če boš imel na stara	A
brez veselja in brez belega kruha, kakor je	živel	moj oče; da umrjem, zgoden starec, kakor je	A
svojo dlan, nič mi ni skritega; vidim, kako bom	živel	in kako bom nekoč umrl. Trda bo zemlja, ki jo	A
zameril! V domovino pojdeš, jaz pa ostanem ter bom	živel,	kakor živé tisti ljudje, ki iščejo skorje na	A
ti lagal?“ je rekel. ”Ni potreba, da bi tako	živel,	kakor tisti, in da bi pobiral skorje iz blata	A
nečedni izbi po dvajset brezposelnih siromakov.	Živel	bi, kakor vsi tisti živé; če jih je trideset	A
»Hvala!« Moraš si misliti, da sem	živel	takrat kakor izgubljen pes, ki se ne meni več	A
sem videl pred sabo njeno življenje, sem ga	živel	sam.Otrok je bila in tudi jaz sem bil otrok	A
je smehljaje umrla. Čudo božje, otrok pa je	živel	in krstili so ga za Vida.Še predno je izpregovoril	A
roko in svetovi bi se pogrezali pred njim.	Živel	pa je od vsega začetka v paradižu, kakor se	A
”Torej je stvar taka: namesto da bi dalje	živel,	si hotel živeti še enkrat!... Le tukaj govoriva	A
užival v vsej neskončni sladkosti ... eno uro sem	živel	novo življenje ...“ ”Pa ti ni dovolj?“ je vzkliknil	A
stran 226 . / ”Seveda bi se dalo misliti, da bi	živel,	kakor žive drugi ljudje.Da bi se vrinil v družbo	A
sanje. Bal se jih je in jih je ljubil, ne	živel	bi, ko bi jih ne bilo. Vse njegovo življenje	A
naklo, samega svetega Janeza Krstnika, ki je	živel	ob kobilicah; pa pride gospodar in mu poreče	A
zase! Zapisano je, da umri človek tam, kjer ni	živel	in da uživaj miloščino tam, kjer je ni dajal	A
let mu je, pa je doživel do konca, ko še ni	živel.	Kjer sem delal jaz, nas je bilo vpreženih tisoč	A
Take so bile njegove misli: ”Petdeset let si	živel,	oj Šimen, pa nikoli nisi doživel, da bi te bila	A
”Danes sem ostal ves dan v svoji sobi, in	živel	zopet in vedno zopet sinočnji večer ...Košato	A
trpim zaradi tebe. Dovolj imam, da bi lahko	živel	vsak dan ko tile nocoj, pa nočem.Pa nočem, ker	A
berači,« se je norčeval Tomaž, »ali neumen ni,	živel	bi rad grofovsko, gosposko.« »O saj	A
8. Kača »Oskrbnik« na Peči Tomaž je	živel	dokaj samostojno.Prostorno sobo si je bil uredil	A
prišla in bi se rada pogovorila z njim: »Ko si	živel,	nisi hotel govoriti! In zdaj si umrl.	A
Tomaž, »predobro jo poznam. Še danes bi na Peči	živel	gospodar, če bi nje ne bilo.Pa tudi sin bi živel	A
gospodar, če bi nje ne bilo. Pa tudi sin bi	živel!	Hehe!	A
Obhodnik, ki je zvonil, je morda ta čas čustvujoč	živel	mladostno bajnost in pravljičnost: v temni jezi	A
uroki varuje, in bajnost svetega Mavra, ki je	živel	v tako starih časih, da so ga morali risati	A
spoznala, da so mimo: »Bogu bodi čast in hvala!	Živel	bo!« Otrok se je nasmehnil in zašepetal: »Skedenj	A
sobi, in je mislil naprej v dneve, ki jih je	živel	poslej, prav do zadnjih mesecev, do zadnjih	A
zaslužiti mnogo denarja, da bi veselo in dobro	živel,	in se pri tem smeje njim, ki prihajajo poljubljat	A
oči; ni sanjal, ni spal, le v sladki nemoči je	živel	nekam daleč in davno. Prebudilo se je v telesu	A
bil zbudil mož v njem, ki se je rodil, da bo	živel	v sinovih in vnukih: še je otrok, ki je telesno	A
golčal kakor sam zase. »Devetdeset let sem	živel;	pa trideset let sem vdovec. Takrat še nismo	A
je zasopel globoko ovčar. »Še dvajset let je	živel	po tistem.Samo da ne bi bil hudič potem prstov	A
tedaj neznansko prevzel pogled v svet, ki je	živel	ob njem v brezimno sladkem nastroju.V topli	A
začudil: »Ali se nič ne stara, ali ne sivi, ali bo	živel	do sodnega dne, galjot, ki ima enajst kmetiških	A
In še topleje mu je bilo. Dokler bo	živel,	ne bo nihče prestopil njene sobice na Kneži	A
»Okruten gospod! Ali bo	živel	do sodnega dne?Galjot!«	A
si ga. Svetloba je šla s tvojih rok nadenj,	živel	bo.’Tako žena.	A
proles, nevrednega očeta negodni sin, pa je	živel	in rasel.In ko je dozorel, je slà stegnila svoje	A
rojil, pa stari čebelar, ki je le na pol še	živel,	sta bila tako izraz ene same strašne žalosti	A
« je dejal sodnik z medlo šalo. »Dokler je	živel,	se ni pritožil, da se mu je zgodila krivica	A
Služi naj Vam kdo drug. Jaz bom že	živel	kako.Lepe pesmi ljudje še vedno radi poslušajo	A
položaj in občutke si je predočil: »Ni, da bi	živel,	ni, da bi umrl.Bežati ne more, še obesiti se	A
ta, ki mu je šele petindvajset let! Kaj pa je	živel	na svetu, pa bo umrl!Tako je, kakor da se je	A
v gospoda župnika in se čudila, da bi lahko	živel	v Komendi tako velik mož. »No, ker imata	A
žarečimi očmi kje v bližini doma. Da je strah	živel	vsaj tja do mojega osmega, devetega, desetega	A
vlažne smrčke proti mojim rokam. Z njimi sem	živel	v lepem sožitju, dokler ni prišlo v Moste lutkovno	A
»Reci vsaj:	Živel,	Ivan!« Zajec pa nič.	A
se z lutko pred zaboj in mu glasno dejal: »	Živel,	kako se imaš?« On pa še vedno nič.	A
mukajo!« Teh besed ne bom pozabil, pa če bi	živel	tristo let.Oče so bili drugače dobrovoljen mož	A
v rekordnem času popila vse zaupano vino. »	Živel,	kralj Triglav!« smo zavpili drug za drugim,	A
ko se je z vrha oglasilo votlo bobnenje. »	Živel,	Triglav!« sem zavpil ves iz sebe. »Na vrhu so	A
z njim vse v redu in prav, naj bo last SPD.	Živel	slovenski kralj planin - Triglav, s stolpom	A
našega častnega člana, gospoda župnika Aljaža!	Živel,	Aljaž! -Velik pospeševalec naših prizadevanj	A
prizadevanj je tudi dovški župan Jakob Janša.	Živel!	-Rad bi se posebej zahvalil tudi vodji vseh	A
kateremu gre še posebna zahvala za ves trud.	Živel,	Požganc! - Zahvaliti pa se moram tudi vsem Dovžanom	A
uprizoril samo zato, da nam ni bilo dolgčas.	Živel,	Požganc!Kar je koč na vrhu in ob vznožju Triglava	A
bilo videti, da bi takega imeli v Ljubljani,	živel	pa je ves čas za nas.A veste, gospod škof, da	A
če ga nisi vrgel vstran. Sam menim, da nisem	živel	na zemlji zaman.Svoje pastirsko delo sem opravljal	A
je izpregovoril: »Nekdaj, ko si še pregrešno	živel	na zemlji, želel si, da bi za dva tisoč let	A
na tega nadškofa, samo žal mi je bilo, da ni	živel	leta 1891., ko bi ga bili Slovenci potrebovali	A
bode plesal nikdar več in da bode kolikor moči	živel	na eni sami nogi.Tako, kakor ga vidiš sedaj	A
nogi. Dež je lil nanj, sneg je padal nanj, in	živel	je samo ob tem, kar so mu darovali usmiljeni	A
stran 91 . / dandanes najslabša. Ko bi še	živel	Jakobus LVII., bil bi drugače podkuril temu	A
»Takoj ti razjasnim! Ko je	živel	omenjeni sveti mož, napadali so ga brezverci	A
svetost njegovo. Gori v mestu na severu mu je	živel	najhujši nasprotnik ‒ svete knjige nam gotovo	A
izprašaj si vest, in če mu ni živeti, kakor je	živel	sv. apostol Pavel, dovoljujemo mu, da si izbere	A
se je že razvijala, tako da je snubač lahko	živel	v nadi, da se mu s tako nevesto razcvete bujna	A
sitnostih. Umelo se je na obeh straneh, da bom	živel,	kakor živi človek, če pride med svoje.	A
naravi sem slonel v naročju, z njo sem dihal in	živel!	In prav nič se ne sramujem povedati vam, da se	A
sicer s krivci, kakor hribolazcu pristojé.	Živel	sem v prepričanju, da sem jako pametno, jako	A
»Potlej se bom vsaj malo pogrel. Sicer bom	živel	toliko časa, dokler bo hotela smrt ali pa gosposka	A
Ferdinand v ljubljanskem spominu dalje časa	živel	nego Metternich ali pa ruski Aleksander. Takratna	A
kateremu je pošteno pomagal denar zapravljati, še	živel.	V dolgi suknji in z visokim cilindrom na glavi	A
vzoren duhovnik in kavalir obenem. Če bi mož	živel	v sedanji dobi, bi stavil svojo glavo, da bi	A
deželi, je imel obilo dohodkov, da je lahko	živel	kot magnat in čisto brez vsake skrbi.Tedaj je	A
pomnoževalo nervoznost staremu očetu. Zaradi tega je	živel	grof Thurn tako varčno, da je veljal pri vseh	A
ko je bil prečital dolgi list z Rakovnika. »	Živel	sem skoraj v veri, da je že umrla stara ta moja	A
zaradi sodbe lastne matere si ni belil las.	Živel	je veselo in hrupno, da je opozarjal nase vso	A
bode mogel ljubiti v bodoče? Bode li srečno	živel	ž njo v zakonu?Je li pametno postopal, da je	A
njegovo čemernost. Bil je gospod, ki je rad	živel	v miru, ki ni maral opraviti imeti s skrbmi	A
»Ne, gospa!« »Ti nisi	živel	v albanskem pogorju in tudi dona Sebastiana	A
naš car se je postaral na duši, kakor da je	živel	že osemdeset let na zemlji!« »Kar se je uprl	A
teologije in zatorej vpliven duhovnik. Ko je brat še	živel,	je vodil profesor njegovo gospodarstvo, a tudi	A
cerkveni penzionist kup revščine in zapuščenosti in	živel	je dostikrat kakor mačka na strehi, ki nima	A
rokodelčič, ki je šival usnje ali pa krpal platno in	živel	slabo, pogledaval je z velikim zaničevanjem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani