Budí spomin mi krasnih dni, ko bil sem še kot si zdaj ti, spominja me mladosti brez toge, brez bridkosti. Spominja me čarobnih let, ko bil je v cvetju ves mi svet enako vrtu v maji, ko živel sem ko v raji. Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj, ne sme, ne morem vanj nazaj, zaklenjena so vrata; proč, proč je doba zlata.