nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Pomladni dan, poved v sobesedilu:
Njegova glava je bila zabuhla in okrogla kakor buča in prav tako brez slehernega izraza življenja: drobne oči so komaj še mežikale v masti, pod topim, rdečim nosom so se mu ježili grozeči brki, ki so bili grozeči prav zaradi tega, ker so bili tako tuji in mrtvi, kakor ne bi bili njegovi, temveč umetno narejeni iz trde konjske žime. Tega zdravnika smo vsi dobro poznali, ker je že dokaj mesecev živel v Peknem domu. Skrbel je za zdravje tistih priletnih vojakov, ki so v zaledju sekali drva, nabirali protje za utrdbe in strelske jarke, krpali vojaško obutev in sploh opravljali podobna dela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani