živel (701-800)

siromaščine in zapuščenja, prav kakor da je	živel	samo ob vodi in koreninah in da mu še teh ni	A
še ne veste morda, santo padre, ali vendar je	živel	tu na turjaškem gradu Martin Luter, in hudič	A
katero klije v teh večnih gozdih. In kako sem	živel!	Kaj sem se menil sveta tam zunaj!	A
svoje, stare kostanje, in bil radosten, da sem	živel	v sredi njihovi. Vse se ti odkrije!	A
konje in se vozil v kočijah, igral s kvartami in	živel	je sploh lahkomišljeno.Časih je prišel k meni	A
njim v tej povesti, imel je kakih trideset let.	Živel	je do zdaj v tujini in le svojemu očetu, katerega	A
takoj. Nikdar ga tedaj ni povpraševal, kako je	živel	do zdaj in kaj namerava za prihodnost.Zato sta	A
Geschlecht. Schiller Tu so sedeli! V srcih vseh je	živel	današnji dan in s težko dušo so ga pričakovali	A
ječe stiskal k svoji gospodinji. Od tedaj je	živel	Bogomir Lesovéj v grozni nemilosti pri gospodični	A
enega do drugega. Skrbelo ga je in v strahu je	živel.	»Kake volje bo danes?	A
je tako grozna, če je človek kdaj v obilnosti	živel!	Potrebujem samo štirideset tisoč.	A
dostojanstvenika, knez Aleksander Teanski.	Živel	ni v redu in s tolpo šumečih prijateljev je	A
dohodka. Mož je porabil čase, v katerih je	živel.	Se ve, da je moral tajiti pri tem svoj značaj	A
je preživel svoje dni v Lukovcu, o čem pa je	živel,	to je vedel sam Bog nebeški.Kjer je hrumela	A
Delal ni nič, imovit ni bil, ali vendar je	živel	v veselju in hrupu!Svoj čas je bil častnik,	A
bil po volji, kričal je kakor besen, ker je	živel	v veri, da se pravega vojaka vojaški značaj	A
bi marsikdo ‒ beračil, če bi Lovre Sodar ne	živel.	Hišnemu očetu se je ohladilo srce, ko se je odpravila	A
pozvanega, maščevati umorjenca. Poprej pa, ko je še	živel,	ogibal se ga je skoraj, in groza ga je vedno	A
zdaj zašel, od krogov, v katerih je do zdaj	živel,	in da se ta stena preskočiti ne da z demokratičnimi	A
vdanostjo, kar mu je pripovedovala o časih, ko je še	živel	veličastni Friderik Avgust in preblaga mu hči	A
bi se sramovala mehkote svoje. Od tedaj je	živel	Bogomir Lesovéj v nekaki duševni omamljenosti	A
hišo ter nekrasni ženi prodal lepo svoje telo.	Živel	je potem za denar svoje žene, dokler ga niso	A
ga niso z mesečno plačo odpravili. Potlej je	živel	pozimi v mestu, poleti pa pohajkoval pri prijateljih	A
to so bili drugačni časi, ko je grof Milan še	živel!	« »In kakšni so bili časi tedaj?« oglasil	A
»In kako je bilo tedaj, ko je grof Milan še	živel?	« vprašal je sedaj tudi stari vitez Trd.Bil je	A
bile so moje misli pri njem, ki je nekdaj tu	živel	in tu na Otoku umrl!Lucija, sedaj se mi dejanje	A
tudi za svojega očeta Polikarpa Khallana, ki ni	živel	ne pravično ne Bogu dopadljivo. 1664 Že otroška	A
kladivo nad naklom, priučil tudi peresu. Takrat je	živel	v Loki nekak znanec mojega očeta, o katerem	A
Lorencu Fegašu, usnjarju v Loki, pri katerem je	živel.	Bil je priden delavec.	A
globoko zastokal: »Star sem in hiram. Kar sem	živel,	sem grabil, dokler nisem pristradal te zemlje	A
nabrusiti, kot se nabrusi palaš, da bi človek	živel	dvesto let, posebno če je stradal in če je trpel	A
Schwarzkobler ‒! Gotovo še živi ‒ čemu naj bi ne	živel?	«Lukež je obmolknil in nekaj je premišljeval	A
koščenimi prsti je oklepala moj vrat, dokler sem	živel.	Ali spoznal sem, kako pravična so pota božje	A
pehal kot tepen mezeg po svetu, če bi lahko doma	živel	in gledal na zeleno reko pod sabo.‒ Imela sem	A
ne ve ne dneva ne ure. Celega časa, kar je	živel	Adam, je bilo devetsto trideset let, in umrl	A
bilo devetsto trideset let, in umrl je. Set je	živel	devetsto dvanajst let, in umrl je.Enos je živel	A
devetsto dvanajst let, in umrl je. Enos je	živel	sto petdeset let, in umrl je. Sedaj je prišel	A
poklekniti, nikdar pa pred njegovim oskrbnikom, ki je	živel	od desetine in davščin, katere je moral pri	A
poznal ga nisem. Kolikor se spominjam, sem	živel	pri materi, ki je služila v gradu na Brdu pri	A
bolj utrdil, ali žalosten sem, da pozneje nisem	živel	po njem.V dvajsetem letu moje starosti je gospa	A
meni. Tudi tedanji loški škof Vid Adam je	živel	v vednem pomanjkanju. Grajski glavar, grajski	A
Protipisar je čital iz pisma: »V naši trdnjavi je	živel	tudi neki lajtnant Fink von Finkenstein z imenom	A
Finkenstein z imenom. Bil je doma s Pruskega in	živel	z dvema mladima Turkinjama, in sicer tako, kakor	A
nisem prišel praznih rok k hiši in lahko bi bil	živel,	ne da bi bil hiši v nadlego, ali človek, ki	A
armado Caroli V. Potepal se je po svetu okrog in	živel	plemenito toliko časa, dokler je bilo mogoče	A
kjer bi v sreči in radosti neprestano lahko	živel.	V tistih časih ljubezen do domovine še ni imela	A
»Hvala božji Porodnici! In jaz sem	živel	v veri, da je hotel umoriti brat svojega brata	A
otel v to zavetje ter upam, da bom še dolgo	živel	ter tudi v teh pregrešnih krajih doživel zmago	A
zavita v vso čarobo svojo. Da bi človek vsaj	živel	tristo ali štiristo let, potem bi vsaj vedel	A
dopolnil dvaintridesetega leta. Pol leta je že	živel	kanonik Amandus na loškem gradu in se posebno	A
da je oskrbnik s svojimi pisarji neprestano	živel	v vicah.Sicer pa je strogi kanonik, obkoljen	A
trebuha. Često nimam niti kobilic, ob katerih je	živel	sveti Janez v puščavi.Tretjič je, da sem prišel	A
ob prihodu niti pri odhodu. Za svojo vero je	živel	ter bil zgolj orodje v rokah vsemogočnega Boga	A
utrjuje naša vera, ker se spominjamo njega, ki je	živel	in trpel za sveti evangelij. Tako je bilo, častiti	A
družici. Še dandanes ni drugače, in v dobi, ko je	živel	kanonik Amandus, bilo je takisto!« Tedaj pa	A
Podlesju in Zalesnikovi so nam sosedje. Oče ni	živel	v posebni obilosti; samo ob velikih praznikih	A
prišel v Ameriko. Samo ne vprašujte, kako sem	živel	ondi!Tukaj pri nas menite, če znosite nekaj	A
Vidite, tako sem prebil vse in skromno sem	živel	in meseci so tekli in zaslužek se mi je nabiral	A
bo hudih nasledkov iz tega.l Prav vesel sem	živel,	in rečem vam, da so me minile vse skrbi, katere	A
skoro po poroki v zasmeh vsej vasi! Dokler je	živel	oče, je bilo še nekoliko bolje.Pa je kaj skoro	A
ljudje. Tisti dan, ko smo šli od hiše, pa sem	živel	malone prav tako veselo in zadovoljno kakor	A
Hannovru, na magistratu v bližini katerega je nekoč	živel	Ronaldo.Poleti sta živela v Rusiji, pozimi v	A
in lan ti bo gost in visok.« »In srečno boš	živel	do leta osorej,« je še drugi prerokoval. Ko	A
bila tačas še tiha samija, le ponosni Trlep je	živel	tam in vladal širni svoji lastniji, ki je obsegala	A
govoril in si moško sukal osivele brke. »Če bi	živel	v Savinjski krajini in bi hotel vedeti, kaj	A
na Šumbregu. »Čisto drugačno življenje bom	živel	posihmal,« je vzdihnil tudi Majnhalm.»Da, to	A
do tal bi bil drugačen, pošteno in mirno bi	živel,	Bog in ljudje bi me bili veseli ...!«	A
Brez voznikov ni kupčije. In kako bi svet	živel	brez nje?« »O, en palec kupčije ti več	A
gospod pa je višenjski graščak, ki je grdo	živel,	stiškim menihom nagajal in tlačane drl.Zdaj	A
kdor te še ne duši s krivično, tujo roko ...«	Živel	je z letino in zemljo, oko mu je drselo po malogabrovskem	A
»Nič. Molil bo in	živel	tako ali tako.Slabo pa bo za tlačana, hudi časi	A
peklo, »pater opat je menil prav ... Neumno sem	živel,	grdo zablodil, obenem se pa prevzetno rebril	A
svojim velikim znanjem bolj koristil svetu, če bi	živel	med njim.« Kuralt, ki se je do zdaj	A
doline in gričevje, ki jih je ljubil, dokler je	živel	v Stični. »Da,« so mu misli prišle od	A
zaslužil v prašni tvornici; kako neredno je	živel,	kje vse je puščal svoje moči in svoje zdravje	A
»Zanj je najbrž prav. Saj bo on	živel	z njo in jo imel, kakršna je že.Zakaj bi si	A
verovala, da bo pribežal nazaj; kajti kdor je kdaj	živel	v Trstu, ga ne pozabi nikoli več in če je še	A
sta morala ven. Ali raj je bil le raj, ki bo	živel	v najinih srcih do konca dni.« »Kako, ko umira	A
se jim je zdelo imenitno, gostiti plemiča, je	živel	brez skrbi in veselo pil domače vino, za zahvalo	A
Dei. Samo da je bil pošten, pa je lahko v miru	živel,	kdor je pribežal pod krivo opatovo palico.	A
mislil le, kako bi bolj bogatel in nasladno	živel	ob delu drugih. Jesti in piti, izprazniti črevo	A
podajala s hriba na hrib.« »Tačas bi bil rad	živel,	« je Kopič vzdihoval: »nemara bi bil tudi jaz	A
leto predte polagal svojo ljubezen?« »Ali si	živel	tako, da bi zaslužil spoštovanje?« »Komu sem	A
bom zate molila, da boš zdrav in da boš dolgo	živel.	« Ihta mu je zagatila grlo, nobene ni precej	A
Tudi z grofom Pankracijem se je primemo zbogal,	živel	brez skrbi in jezdaril po vsej Dolenjski strani	A
vé, da drugače biti ne sme. Ali boš z deklami	živel?	« Zardel je in odšel za delom, ki ga je klicalo	A
človek.« »Rajnko je res hudo ljubil in lepo	živel	z njo.Bog mu bo dal srečo, vreden je je.«	A
Mož zasluži. Lepo je	živel	z rajnko ženó, pošteno jo je ljubil.« »Hoj,	A
skrivaj je potuho dajal novi veri, z menihi je	živel	složno, ženski sta se bali, da ju ne bi s silo	A
pridejo, se po vrvi spusti čez zid in skrij, če bi	živel	še rad.« »Prej sta silila noter, zdaj bi že	A
po trebuhu, sicer pa velja zame samo še: Sam	živel,	sam umrl, sam v nebesa šel!« Zgovorni mož je	A
grof močno v rodu in da je deseti brat dosihmal	živel	tako le po neki hudi zaobljubi, pa jaz tega	A
tega se moraš spovedati, o Peter Klepec, pa boš	živel	spet mirno in srečno.« »Brez pomude pojdem in	A
Vivat Gallus!« je nekdo kriknil. »Vivat, vivat ‒	živel!	« je množica povzemala. Slavni skladatelj je	A
daleč po svetu razprodajali, je pred nekaj leti	živel	dober, pošten pa tudi pobožen junak. Franc Svetin	A
Svetina so vsi radi imeli. Vesel je	živel	Svetin s svojo ženo Nežo.Očitno se je nad njima	A
so ga pri hiši vsi radi imeli. Srečno je tako	živel	v hiši svojega dobrotnika.S svojimi šolskimi	A
pomrli in zdaj je bil Avguštin tako reven, da je	živel	v Gradcu le iz dobrot očetovih prijateljev,	A
njegovo vsakoletno plačilo, je vendar revno	živel.	VII	A
ostal pri svoji navadi, namreč, da je revno	živel.	Le toliko si je prihranil, kar je bilo prav za	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani