nam (701-800)

č′mo zapet′! Bog našo	nam	deželo, Bog živi ves slovenski	A
Edinost, sreča, sprava k	nam	naj nazaj se vrnejo; otrók	A
prepevala tako, da bi vedno	nam	tak′ luštno b′lo! Prišla	A
veseli spet prišli so k	nam;	kak′ žvrgolijo, tebe budijo	A
Mnogo veselja res pomlad	nam	da, urno pa nas do poletja	A
jesen tud′ izgine, zima	nam	roko poda. Tak bo minila	A
odeva tiha noč, da zaspati	nam	je moč. Svetle zvezdice	A
venite ve z menoj.« Povej	nam,	dekle, povej, kaj ti je	A
An glažk al′ pa dva, to	nam	korajžo da. An glažk al	A
An glažk al′ pa tri, to	nam	še nč ne stri. An glažk	A
glažk al′ pa šter′, to	nam	je vse ′n hodér. An glažk	A
Sonce na doli gre, lunca	nam	sveti že. Lučko prižgali	A
Škrjanček se gor spusti,	nam	pa zažvrgoli: »Kmetič	A
veseva garlca. K vana	nam	puaja, žvrgoli, vs′ travnk	A
veseva kukuca. K vana	nam	puaja, žvrgoli, vse v	A
veseva prepeličca. K vana	nam	puaja, žvrgoli, ušenička	A
po luft′ vrti, al′ van	nam	puaje, žvrgoli. Van daje	A
Zdaj ga pa pijmo vsi, da	nam	kri oživi; kdor ga bo	A
likovnim veščakom, ki so	nam	svoje že sugestivno razložili	A
pesniškem početju, ko	nam	izda, da je: Preletela	A
v moderno pisavo, kar	nam	izpriča že zunanjeformalna	A
žica pajčolana, v oči	nam	strah zaseje, pod njim	A
Ko v glavah malih so	nam	svet gradili, so v pravljicah	A
so v pravljicah živeti	nam	pustili. In, kot da dobro	A
problem, ker skupna ni bila	nam	vsem. Če hočeš mirno s	A
spremenijo nas lahko, pa urno,	nam	koristne, polovimo? VSE	A
poigrava. Lepo je, ker	nam	dano telo je z novim bitjem	A
pogosto, hočejo krojiti	nam	značaj vesti. BOŽIČNI	A
naše misli, korakov ni	nam	moč več zatajiti. A mi	A
le dotaknejo, včasih se	nam	zgodijo, v nas pa sežejo	A
Darovi Najlepše stvari so	nam	darovane zastonj in škoda	A
resignacije. V srečo in pomoč	nam	je s svojo sočno izvirnostjo	A
»Najlepše stvari / so	nam	darovane / zastonj ...	A
najspretnejše laži ‒ to	nam	govorijo pesmi četrtega	A
ponotranjiti. Najbrž	nam	ni potrebno govoriti,	A
Skozi občutljive pesnike)	nam	odpre področja, ki so	A
je treba še dodati, da	nam	pri nekaterih pesmih zastane	A
ji tudi uspeva. Nič več	nam	ni treba skrbeti, ali	A
veliko lončeno kozico, ki	nam	jo je dala »postrgati	A
samo zjutraj in zvečer	nam	je molitev podaljšal z	A
grozonosni oblaki, preteč	nam	s pogubo.Vedel sem že	A
kakor na sveti večer, ko	nam	je pel stare božične pesmi	A
Matere ni bilo še k	nam,	tudi mi otročaji nismo	A
začel bolehati. Že prej	nam	je predla trda, ko je	A
gospodarja, ki je bil že	nam	otrokom znan kot svarilen	A
velikim vrčem vina v roki in	nam	otrokom silil pijačo,	A
pogine še zdaj, preveč	nam	jih je nakuhal, da bi	A
proti večeru naraščalo, se	nam	je zdelo, da časih premika	A
obhajali božič, ki pa	nam	je ponovil in povečal	A
Ne maram, da hodite k	nam	in se trudite, ko vam	A
»Še enega zakramenta	nam	nujno treba prečastiti	A
po puštalski dolinici	nam	je svetila luna, a mene	A
»Mater rešite, kaj	nam	mar drugo!« je rezko zahreščala	A
sekiricah«, sicer pa se	nam	je godilo skoraj imenitno	A
razbrzdanosti. Vlado se	nam	je smilil; pridno smo	A
a ko mu je odleglo, se	nam	je posmihal, češ da mora	A
odšel v svobodo. Hudo	nam	je bilo vsem, ki smo ga	A
pridemo obnje. Svetujte	nam	kot zdravnik, da ostanemo	A
za sla, je prisopel k	nam	in zakričal: »Koze ni	A
stran 173 . \/ Kakor bi	nam	sapo zaprl, smo nemo občudovali	A
občudovali tovariša, ki se	nam	je žareč v zagorela lica	A
zakaj ne, tudi karte so	nam	že prinesle srečo - morda	A
prostega intabulacij? Ali	nam	posojilnice dovolijo prodajo	A
samo kima. »Denarja	nam	je treba.Tu in tam so	A
bosta! Pusti jih, pa vina	nam	prinesi! Hitro, Evgen	A
volji. Ho, ne zmanjka	nam	soli... Zopet se	A
še Miklavž tu. Evgen	nam	dorase.Jaz pa še tudi	A
Evgen?« »Rekli so, da	nam	pripeljete - takšno grdo	A
in bobna s prsti: Saj	nam	jo še prineseš, boter	A
prvi pogled. Če bi se	nam	ne zdelo tako imenitno	A
brodovjem. Prosimo, da	nam	pridete naproti do Caorle	A
službi, vljudno prosimo, da	nam	odgovorite nocoj ob deveti	A
kaj deš, Karla? ko so	nam	vzeli šole? Zdaj izgubi	A
italijanščine. Hm, saj je tudi	nam	težko, Karla.Ko da se	A
Potopil? Pustili naj bi	nam	slovensko šolo, pa se	A
ker vemo, kdo je proti	nam!	« »Bog te bo kaznoval,	A
kljub tihemu glasu, ki	nam	to zanika, zmeraj še upamo	A
otroka ali dojenčka, ker	nam	ni mogla pomagati še nerazvita	A
to posebno lastnost, da	nam,	ko smo daleč od našega	A
ločitev od njega, takó da	nam	je prinesla mrvico olajšanja	A
spremili tudi v te celice, a	nam	spet niso bili niti lakota	A
so že zdavnaj, takó se	nam	je zdelo, odpeljali bolnike	A
odmišljati, če nočemo, da se	nam	ne vsrka v mozeg.Iz nagona	A
barako sončil; zdelo se	nam	je, da se posmehuje usihajočim	A
zemlje. A namesto da bi	nam	to doživetje prebudilo	A
prebudilo poslednje strahove,	nam	je bilo skoraj kakor v	A
nenavadno, da bi ravno	nam	prizaneslo.Množica pa	A
iz predorov, prinašali	nam	bolničarjem karbid za	A
črtastih oblekah, a ona	nam	je s svojo igrivostjo	A
prikazen. Zazdelo se	nam	je, da smo se tega zavedeli	A
kosti iz kamionov. Drselo	nam	je pod stopali in iskali	A
je fant obrnjen proti	nam	in mu kaže hrbet.Takrat	A
tenke vrečevine. Seveda se	nam	je zdelo, da smo prišli	A
treba na ležišča in so	nam	namesto kocev razdelili	A
poslali v Doro. Doktor Arko	nam	je pripravil tečaj, da	A
egoistično majčkeni, in se	nam	niti sanja ne, da bi se	A
zadrgo okoli vratu, in	nam	vsem je bilo, kakor da	A
prihaja odpuščanje, ker	nam	je vodena jed dobra, takó	A
očetje vrnili med nas in	nam	povedali svoje zgodbe	A
stran in so se vrnili k	nam	v blok.Zavoljo te preizkušnje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani