nam (801-900)

ni bilo res, ampak se	nam	je samó zdelo, da diši	A
griči, ujeti v past, kjer	nam	ne dajo, da bi bili to	A
ogoljufane ljubezni, takó	nam	bodo vsaj po tem podobni	A
vsaj po tem podobni, ki	nam	je ogoljufana ljubezen	A
storil, Ciril, kaj si	nam	storil?’ »Kakor da ga	A
morjem, namesto da bi	nam	bilo okno v svet!In nazadnje	A
pripodijo pod tista okna, se	nam	zdi, da nimajo dobre učiteljice	A
suhimi lici. Smili se	nam,	a je vendar grda, takó	A
Rekel je: »Vsak človek	nam	bo dragocen.« Tedaj so	A
če smo v prostoru, ko	nam	začne uhajati.Nekako nas	A
je megla. Pa tudi se	nam	zdi, ko da smo nečastno	A
na zelo malo lepega, ki	nam	ga je zgodovina dodelila	A
slovenske besede. Takó	nam	je v takšnih milostnih	A
zračnega, tiste besede, so	nam	takrat resnični predmeti	A
kiosku nič več ne meni ne	nam	sovražni časniki in nič	A
sovražni časniki in nič več	nam	sovražni članki v časnikih	A
pa bomo povabili vas k	nam	- a vsak naj bo gospodar	A
povem, če bi prišel k	nam	v tovarno, bi našel dekleta	A
razočaranje nad človekom, ki	nam	je blizek, pa ni drugega	A
poslovil od Luciane. Tako	nam	marsikdaj čar kakega okolja	A
oljke, in od tedaj so se	nam	zamerile.Pač pa cvetejo	A
pomlad. Nekaj časa je	nam	pametno razlagal, potem	A
Matevž z Vrha je nosil k	nam	v mlin in se je bil nam	A
nam v mlin in se je bil	nam	otrokom prikupil samo	A
življenje, pa lirikov	nam	še ne bo zmanjkalo.	A
gorke kožuhe. Kako lepo	nam	škriplje sneg pod nogami	A
cerkvenem obzidju stoji in jih	nam	meče. Kotalijo se nizdol	A
nizdol po snegu proti	nam	in in mi jih lovimo.	A
je kar prijetno in tudi	nam	bi se presneto prileglo	A
mrakom tam, he‐he!... Ti	nam	ta čas pa jaslice pripravi	A
smo sedeli okrog peči in	nam	je bilo vsem dolgčas,	A
zapravimo zlatnik, če	nam	pade v roke... Je že tako	A
Martin, lahko bi tudi	nam	privoščil požirek, - se	A
a? Zakaj ga ni bilo k	nam?	Kaj pa Kristina, Navrharjeva	A
nisi! Najprej si malo k	nam	obrnil, kakopak!Te‐te	A
vsi smo slabi, vsi, bog	nam	v greh ne zapiši.Duh je	A
ponižno pripomnil: »Ženske	nam	je treba, ženske!«	A
bomo spekli bel kruh. Saj	nam	je vendar spomladi tako	A
narodu in kulturnemu polju,	nam	ni treba povešati pogleda	A
Kosa in Rutarja, ki sta	nam	odkrila življenje davnine	A
srce, drugim možgane,	nam	delavcem roke.Tako je	A
imela učiteljica, ki je	nam	to razlagala, vsekakor	A
pobožnosti, ki so bile	nam	namenjene, so bile v razcepu	A
prižnico stopil kaplan,	nam	pa so odprli vrata za	A
stokal in se oziral k	nam.	« »Cmera!« je sam	A
črne in kuštrave hudiče	nam	bodo nagatili v grapo	A
nagatili v grapo. Še rod	nam	bodo izmaličili, pesjani	A
samo zahtevati: dajte	nam	to in to; in kadar jim	A
moramo prenašati vse, kar	nam	za dni tega življenja	A
siromakov! Še to naj bi	nam	prepovedali, kaj pa nam	A
nam prepovedali, kaj pa	nam	potlej še ostane?"	A
tam dobro godi; da bi se	nam	tako!Hihi!"	A
piha od morja. „Tudi	nam	je potreben čist zrak	A
naših polj. Zadišalo	nam	bo po kraškem teranu,	A
revna. Domača zemlja	nam	je res mati, tujina nam	A
nam je res mati, tujina	nam	je mačeha, nas sprejme	A
je mačeha, nas sprejme,	nam	da kruha, da nam sladkosti	A
sprejme, nam da kruha, da	nam	sladkosti, opije nas z	A
in z ljubeznijo, a ni	nam	mati... Večkrat	A
še cvetko, a vendar se	nam	vidijo bolj podobne vrbam	A
Devinski grad iz dalje	nam	zasije. Po	A
saj vode nimamo. Jezus	nam	jo je vzel.Poglobil jo	A
mrzle roke iztezajo k	nam	in šepečejo o božji in	A
da je bila kazenska. K	nam	je goriški nadpastir pošiljal	A
nasmehnila Tinka, »ali	nam	boste povedali vsaj kratko	A
mogočen gospodar.« »Oh, ali	nam	boste tudi o času povedali	A
je rekla Tinka. »Zdaj	nam	povejte o kamnu.Komaj	A
očenašu nalašč pisano ‘daj	nam	danes naš vsakdanji kruh	A
pričakujoče. Kaj so	nam	zaplenili na meji pismo	A
Italijane brez izjeme, čeprav	nam	je učitelj večkrat razlagal	A
prinašamo za prvi maj. Da bi	nam	to tudi jasno razložila	A
pod prsti, kar je bilo	nam	v veliko zadoščenje.	A
Božal jo je po laseh in	nam	govoril s svojim mirnim	A
besede, se spet obrnil k	nam	ter rekel mirno kakor	A
vam rečem, in dobro se	nam	bo godilo.Jaz ne bom imel	A
je Jezus rodil, da je	nam	prinesel bratstvo in odrešenje	A
nesreče, ki nas zadevajo	nam	pridejo kajkrat prav,	A
in na njegovo blato, ki	nam	sega že do vratu, misli	A
se zagrizli vanje, ter	nam	govorila o peklenskih	A
pogledala. »Saj včasih se tudi	nam,	preprostim ljudem, kaj	A
agrarna reforma tudi k	nam.	Ne vem, zakaj ga naši še	A
potrpljenje. »Prav tako si	nam	otrokom pripovedovala	A
je o krivicah, ki so se	nam	godile, in ne o »kazni	A
pri Smukaču, za katerim	nam	je bilo vsem hudo.Boris	A
Potem pa je prišel k	nam.	Še danes ga vidim, kako	A
»Ob prvi povodnji bo	nam	še kos njive odnesla,	A
onem, toda presneto hitro	nam	je zmanjkalo besed.Naj	A
lasu?« »Krivili so jih	nam	in ne angleškim lordom	A
bi čez gore prijadral k	nam,	pa se je med mrzlimi vrhovi	A
živi počivamo. V snu	nam	solze izpirajo smeh, da	A
posekali, samo zemlja	nam	je še ostala. Zemlje pa	A
vojaštvo je kradlo in	nam	potlačilo vso zemljo na	A
smo se v jok, toda mama	nam	ni dala nobene tolažilne	A
šotorskimi krili pokriti,	nam	popolnoma tuji ravninski	A
ubrali za njim, kajti tudi	nam	se je zdelo nekaj nezaslišanega	A
srajce medaljonček in ga	nam	razkazal.V njem sta bili	A
se je kadet poslovil,	nam	je dal tablico čokolade	A
začel kar redno zahajati k	nam.	Z dedom sta postala prava	A
rokami, ded pa je potem	nam	vse razložil.	A
odrezal precejšen kos,	nam	otrokom pa je dal debelo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani