In takó smo bili mi, jetniki, ki smo doslej kakor v ogledalu videli poteze niča v postavi hodečega okostja, zdaj vključeni v široki krog dokončno razpadajoče zemlje. A namesto da bi nam to doživetje prebudilo poslednje strahove, nam je bilo skoraj kakor v olajšanje, ki je pognalo v opotekajoče se noge iskro energije. Takó so belgijski ljudje, ki so poprej v gruči pridrževali prokuratorja iz Antwerpna, zdaj vzdignili suho telo na ramena, da je potovalo kakor telo sestradanega Gandhija na lesenem gibljivem mostičku.