Nisem se dalje upiral materini želji in sem se napotil k Žokovim, ki so imeli hišo na drugem koncu vasi. Poznal sem to hišo kajpada že od nekdaj, a bila mi je zoprna radi gospodarja, ki je bil že nam otrokom znan kot svarilen zgled zapravljivca in pijanca. Na Žoka me je vezal spomin posebne vrste: Poročil se je pri sosedovih, ko sem začel hoditi v šolo.