zame (401-500)

oče materi razlagal, da je dobil stanovanje	zame	pri Malevsu, konec Predtrga.Tik železnice stoji	A
juhi in pošten kos govedine s krompirjem.	Zame,	ko smo doma jedli juho in govedino samo dvakrat	A
imate ‒ položil je tolar na mizo ‒ za kosilce	zame.	Kar ponev na ogenj in nama kaj ocvrite!«	A
pa obupano zavpije romar: »Ta bela! ‒ Molite	zame!	« Ljudje so popadali na kolena, jokali, molili	A
Konec!« Nato milo zaječi in prosi: »Molite	zame!	Molite!«	A
Čemu bi rinil v tisto kamnato goličavo. Lej,	zame	je pa za vsako polence in oklešček kar trda	A
dninar: v poletju za polje, na zimo v gozdu, da	zame	pripraviš drv.Dninar Tevž si je stesal kočico	A
»Ti pomisli, ti!	Zame	misli cesar, ki me je poklical na vojsko!«Jančar	A
Poiskali so si miren kotiček. »To je	zame,	ne tisti šunder,« je rekel Blaž Maticu. »Ko	A
Je bilo čisto zdravo zanjo in zate.« »Zakaj	zame?	« »Saj sam dobro veš.	A
spreletelo in nemiren je segel po kozarcu. »Mara	zame	Jančarica,« je rekel počasi in glas se mu je	A
Poznaš jo sedaj bolje kot vsako drugo.« »Mara	zame!	« »Pa jaz vem, da te vzame in tudi zate vem,	A
»Ni mogoče!« »Takoj so mi jo črtali,	zame	in za otročiče, češ da je umrl v civilu.« »To	A
mogočen vojskovodja, pa je spal na golih tleh.	Zame,	ki me je poslal Bizanc, da kot pokoren hlapec	A
moder in ne nori! Zate je dom, za sina staroste,	zame	‒ godca ‒ potepanje križem sveta.« »In vendàr	A
In glej, ta Bog je bil za nas križan, zate in	zame!	Kolika ljubezen!«	A
kopji. Ne veš, da me ljubijo in da gredo v smrt	zame!	« »Prihrani meče in kopja zase in za Ireno. Epafrodit	A
njenih rok; sedaj gre za Iztoka in Ireno ‒ in	zame	seveda.Za beg je treba najboljših konj, Sloveni	A
Prekletstvo Kajnovo ga je pognalo v smrt!« »Naj se	zame	maščuje Lucifer!Sicer ne veš ničesar?«	A
ki skrbi za lilije na polju in bo skrbel tudi	zame!	« »Utolaži se, jasna dvorjanica!	A
»Z blagovestjo? Z dvora ni	zame	blage vesti, od ondod pride zame samo pogin	A
Z dvora ni zame blage vesti, od ondod pride	zame	samo pogin!« Evnuh je dvignil oči, po licih	A
»Torej bo moral plačati on? Težko	zame!	« »Njegova volja, prejasna, njegova sveta volja	A
grmovje na prežo. S tem trenutkom se je pričelo	zame	trpljenje, kakor ga še ni bilo.Čim bolj se je	A
in blagovesti in moli Krista zase in ga moli	zame,	zame, ki sem poklal toliko krščenikov. In če	A
blagovesti in moli Krista zase in ga moli zame,	zame,	ki sem poklal toliko krščenikov. In če se Krist	A
To ni svet in to ni življenje! Vsaj	zame	ne!« »Gospodična koleginja, ste rekli	A
dajte motiti, gospodična Erna! Morda bo kaj	zame!	« Erna je glasno brala naslove in devala	A
Gospodična Minka, vi ste pa zares pridni!« »To je	zame	zabava, torej ne zaslužim te pohvale!«	A
pravite, da je to delo zabava.« »Sem rekla:	zame.	Razumete!	A
solz. »Za oba, res, vendar za vas bolj nego	zame.	Le izdajte, trma!	A
stavo in začne pošteno mesti okrog oken, to je	zame	užitek.Ko dovršim delo za Miklavža, imam že	A
vsaka ni, da bi jih izvajala!« »Tole je misel	zame,	« se je zasmejala Mara navihanski in pokazala	A
»Mm,« se je namrdnila Mara. »	Zame	je vse pregladek, vse preveč - kako bi rekla	A
Idealna ženska!« »	Zame	ste veliko bolj idealni - vi!Ne zamerite, če	A
Kakor da sem institutka. Kaj se toliko brigajo	zame!	O, vem, sama zavist, grda zavist!	A
lepa za trud, gospod Brest. Verujte mi, da je	zame	nekaj strašnega, ko sem tako sama, ko nimam	A
Prav imate.	Zame	se tudi nihče ne zmeni!« Alena je povesila	A
»Alena Trpotec?« »Da,	zame!	«Alena je segla po listu.	A
že zlezel postrani. »Rahnè, liter boljšega	zame	in za moje prijatelje!«Ob tem se je iztegnil	A
meni ta eksaltirana, napol prismojena demagogka	zame?	Naj se briga za bolne krave in za tiste razcapane	A
vsi, vsi taki zapori in ni izjeme med njimi.	Zame	in za takele« ‒ Silvester je pokazal s prstom	A
mlada mati kar huda, češ vse mi poberete, kaj bo	zame?	Strici pa so se smejali:	A
češ da tam same neumnosti pletem v glavi. A	zame	to niso bile neumnosti, še zdaleč ne.Reševala	A
raznolikosti samo zaslutene tegobe sem strnila v dve	zame	neznansko boleči konici: da morajo ljudje trpeti	A
zibal na stopalih in očitno nekaj tuhtal, ker se	zame	sploh ni več zmenil.Mene pa je ta njegova gubica	A
- in preden bo prepozno. Kaj bi moglo biti	zame	prepozno, nisem niti slutila, toda čutila sem	A
kakor da z njo kramljam, in vse od tistih dni	zame	niso izgubila svojega posebnega mika, veliko	A
v bližnji reki in živem nebu, je bila čista.	Zame	je bila čista, ker je bila umirjena na zunaj	A
posebno nežen in da je bil posebno nežen samo	zame.	Počasi sem se ji primikala in strmela vanjo,	A
mimo česar ne morejo ob nobeni priložnosti.	Zame	je bila uganka; spraševala sem se, kako je mogoče	A
se je delala muca Mislila sem, da ne ve	zame,	a je nepričakovano dvignila glavo; izpustila	A
jo zdrgniti proč, samo ko ne gre in ne gre!	Zame	je bila s tem povezana tudi huda skrb.Imela	A
ženski, pa niti združeni nista imeli dovolj moči	zame	suho revo; slišala sem ju med seboj govoriti	A
videla in sva se pogovarjala ... Imel je sporočilo	zame	in jaz sem ga razumela.Razumeš zdaj, zakaj je	A
ga razumela. Razumeš zdaj, zakaj je to važno	zame?	« »Seveda,« je mirno rekel Miloš.	A
‘Mogoče nisem tudi jaz srečna? Kaj je	zame	lahko lepšega in večjega kakor to, da nekoga	A
kraja?’ se je spraševala Veronika. ‘ Saj gre	zame,	za moje življenje, in tega me nihče ne more	A
odzvala Veronika, ‘pravilno vprašanje. Sreča ima	zame	samo en pomen, ljubezen.’ -To ni še nič hudega	A
grem naprej,’ je rekla Veronika. ‘ Sreča ima	zame	Milošev obraz.In za to srečo se bojim.’ -	A
občutek, da se nazadnje le ne bo dobro končalo.	Zame.	-In ljudje?	A
sem ga prosila! Pa je rekel, ne bodi v skrbeh	zame,	mami, ja veš, da se pazim ...Potem je prišel,	A
rada. Vseeno moram za očetom, brez njega	zame	ni življenja.Morda te moje odločitve ne boš	A
Samo govorim si, da me ljubi. Toliko mu je	zame,	kolikor mu je bilo za vse druge, ki jih je imel	A
dobro in prav.« »Kaj pa ti veš o tem, kaj je	zame	dobro in prav?« je zavpila Veronika s takšnim	A
ni treba, Veronika.« »Vse se mi zdi pretežko	zame.	Nedosegljivo.«	A
prav, kakor je treba, in ne tako, kakor bi bilo	zame	prijetno in udobno, pa poglej, kam me je to	A
drobnim glasom vprašala Veronika. »Ne boj se	zame,	« se je zasmejal Miloš. »Razúmi tudi ti mene	A
»Ne govôri o tem. Ona bi	zame	storila isto, o tem sem trdno prepričana.«	A
mrcvarjenje! Prav si imel, Miro, zdaj gre že	zame!	Umakniti se bom morala, prehudo je postalo.	A
»Kaj ti misliš?« »Da si	zame	edina.« »Boš še kaj vprašal?«	A
priskutni brlog na meji. Nobeden se ne zmeni	zame.	Res pa vedno gledam tako osorno, da se me nihče	A
počela, izkusila si, kaj se izcimi iz tega,	zame,	a tudi zate, in te ni spametovalo.Morda boš	A
greva, gotovo se bom moral kaj préklati. Bolje	zame,	če ne bom tešč.« »Jajca s šunko?	A
Ščiti me konzulat! Samo še nekaj minut, pa ne bo	zame	nobenega korpusa delikti več, in čez nekaj ur	A
Prej ko me bo konec, boljše bo ...	Zame	in za druge ...« Urbančiču se je zdel	A
nekoč ob taki priliki zavzdihnil Lovrek, »a	zame	je Beli dvor vendarle najlepši.« »Jaz	A
so ji rojile lepše misli. »Nikar se ne boj	zame!	« se je zasmejala. »Saj ga ni več v naših krajih	A
»Petsto kron?	Zame?	« se je čudil učitelj ter mencal med prsti odrezek	A
plačal, ostanka pa ni hotel vzeti. »Shrani ga,	zame	ga shrani!Še enkrat se pridem napit!« je zamomljal	A
bo odslej drugače. Novo življenje se prične	zame!	Le z obleko bo trda.	A
vam hvala za vaše dobre besede! Za vašo skrb	zame	in za nas vse pa se vam sploh ne morem nikoli	A
Kdo ve, ali bi tudi ona takole poskrbela	zame,	če bi se mi kaj pripetilo?« V pripekajočem	A
Srečen bi bil ... Vendar pa, ali ne bo študiranje	zame	predrago?In kaj bodo brez mene na Gradišču?	A
drag zaradi sebe samega, hkrati pa poosebljaš	zame	tisto lepo dolino, ki mi je darovala toliko	A
»Dobro vem, koliko je vreden Beli dvor.	Zame,	ki sem se tam rodil in preživel otroška leta	A
hujšimi zadevami ...« »Vem, malenkost zate, toda	zame,	sinu svojega očeta, ni malenkost.«	A
belega žameta so ta otroška lica ... A to ni več	zame;	-- to je iz onega svetá ...“ Zaprl je vrata	A
ti pustim tisto lepo rjavko, pa pojdi in moli	zame!	- Tako bi rekel in bilo bi zares ... zelo prijetno	A
je sladko presunilo: ”Vsak njen grižljaj je	zame	zasluženje pred Bogom - po svetu hodi kakor	A
naročje. ”Kadar boš nekoč služabnik božji, pa še	zame	moli očenaš!“ In otrok jo je pogledal s tako	A
rame in na rame sirotice mučenice ... in moli	zame!	“ Tako je šel.	A
ali si zapazil, da se ves večer ni zmenila	zame	niti gospá mamá, niti Stanka?Delali sta z mano	A
bojim nocoj!“ ”Lepo je, Francka, da se bojiš	zame,	ampak treba ni!“ ”Pojdi, izpij!	A
je komaj ozrl in mu je odgovoril osorno: ”	Zame	je zdajle praznik!“ Traven je hotel udariti	A
dospel, tudi pride; noč je zanj tako temna, kakor	zame.	“ Obul si je škornje in jih je ovil z vrečevino	A
in sem jo iskal po širokem svetu? Ni je sreče	zame,	umirajočega; ni je sreče razen ene.O, da bi	A
službe kar takó, -- in za bogve koliko časa. In	zame	je tudi sitno.Mož godrnjá, pravi, da ne more	A
na sedmero kosov, za sedmero toplih sukenj;	zame	ni ostalo nič.Zdaj si pokrivam ta stara kolena	A
stojim pred tem svetlim paradižem, zaklenjenim	zame	-- kaj nisem jaz ustvaril tega bogastva, ne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani