zame (901-1.000)

ogiblje, kakor bi hotela reči: Ako ti nimaš časa	zame,	pa jaz tudi zate ne; če si ti lahko brez mene	A
mogoče, da bi je ne našel! Kaj ni ustvarjena	zame,	kaj bi mogla živeti ona brez mene, jaz brez	A
deklica, naj ostane poštena! Ne skrbi dalje	zame,	jaz ničesar več ne potrebujem.Ko bi kdo povpraševal	A
zdaj pa čujte še eno čudo, ki je bilo zadnje,	zame	pa najstrašnejše.Mene dobro petje neizrečeno	A
Ko odbije enajsta ura, velim: »	Zame	je zadnji čas, da se dvignem; če vas je volja	A
polno skledo, skodelica je za berače, ne pa	zame.	Skoraj še bolj nego z ušesi pa mi boš ustregla	A
zdaj grof in da taka metla, kakor si ti, ni več	zame.	Moji sedanji gospe pravijo Žganja ali kako že	A
volk. Ti si bil tako usmiljen, da si plačal	zame	še štiri velike kose bravine in več majolik	A
kakor mislimo, po molitvi nekega puščavnika.	Zame	bi bilo grdo, ko mu ne bi hotel izpolniti te	A
pristavi največje lonce, v katerih naj se skuhajo	zame	vse dobrote, ki hrepene po njih grofovski želodci	A
in ji priobčiti tole precej čudno, ali vsaj	zame	jako zanimivo pripovedko: V novomeško	A
moreš pustiti ti svojih Hrvatov, je še teže	zame	starca, puščati Kranjce.’Sam v sebi pa sem si	A
in pazljivo sem se učil iz glave zlate pesmi	zame	klasika vseh klasikov, nebeškega Prešerna!Še	A
prepričam, da je moj ideal mrtev kip, mrzel	zame	in za vsakega, ustvarjen brez toplega srca in	A
zasvetila zarja boljše prihodnosti, ali brez koristi	zame,	kajti s sistemom ni odmrl žilavi rod vohunov	A
in neomajano slovenstvo. Kolika ugodnost je	zame	že to, da se po cele tedne in mesece ne namerim	A
zoper Zinko, češ da ni vredno in nobena čast	zame,	ljubiti tako tapico, tako kislico, ki ni za	A
tudi jaz; dobil sem prepričanje, da Zinka ni	zame.	Moje prevzetno srce je zahtevalo od milice, da	A
prijatelji. Jaz rečem: »Oče, kjer sedi bogatija, ni	zame	sedeža.«Šalec se nasmeje in pravi: »No, ker	A
rad; namesto jezika so govorila, umevno vsaj	zame,	že taka znamenja.Prilizoval se ni nikomur nič	A
stran 104 . / ga. In tako sem zdaj jetnica,	zame	ni nobene pomoči, razen če se me usmili smrt	A
besedo: »Pustite to! Naj bo dober, kolikor hoče,	zame	ni pa ni in ne bode nikoli.Že ime mu je tako	A
riindvajset let, jaz pa dvajset, na Trški gori. Vsaj	zame	ga ni na celem svetu lepšega in bolj veselega	A
bahal s tisoči, pa ni imel ne črne kajže. Bil je	zame	prestar. Do štirideset mu je težko kaj dosti	A
‒ Tone, ali greš z mano k Nežiki? Če ne bo	zame,	bo morda zate. ‒ Ali je Micin oče res tako zadolžen	A
se ji je smejala in dejala: Mati, ne bojte se	zame;	kadar pride moj čas, si bom dobila boljšega	A
verjemite mi, so veliko bolj poštene in pametne. Ali	zame	Hrvatica ni, ne zna krčmariti, ne zna po naši	A
Marička se je držala bolj ravnodušno. »Ne bi bilo	zame	slabo, je govorila, ima res prav lep imetek	A
ganejo nič kaj dosti. Po precej dolgem, še	zame	neprijetnem molčanju, odgovori stric: »Jože	A
pokaži, kaj imaš, da izberem in plačam, kar bo	zame.	«‒ Tudi turškim ženam je umela govoriti na srce	A
Dekli je dala ljubica popoldne drugi šopek	zame,	še lepši in bolj dišeč od prvega.Vprašala jo	A
kako me je vse to lovilo in žulilo. Sreča	zame,	da mi je pošiljal Bog zaporedoma same dobre	A
Mahačka in tudi od nekaterih razumnih kmetov, ali	zame	so bili bob v steno; od starih navad se nisem	A
uganite sami, kakor veste, da bo prav za vas in	zame	ne krivo.’ Mahaček je kake pol ure premišljal	A
namazati. Gre k Lili in pravi: ‚Ti, bedak Lang bo	zame	plačal kiklo.Vzela bom tiste lepe pavolnine	A
umorila, druga bi me pa gotovo. Tako breme je	zame	pretežko.’In ni ga hotela nikakor ne.	A
krščansko lepo v moji bolezni. Trudila si se	zame	veliko, veliko več, kakor je bila tvoja dolžnost	A
Jel sem jih torej posnemati. Napočila je	zame	čudna doba pietizma.Zahajal sem pridno v frančiškans	A
več za metafizične probleme, ki so se umaknili	zame	povse v ozadje. Ljubezen me je okrepčala, da	A
naše slovenske žgance in štruklje! Začelo se je	zame	novo, preradostno življenje, katerega mi ni	A
Česnovka pa je začenši od druge šole plačevala	zame	stanovanje in mi kupila rada tudi kako suknjo	A
knjige, najrajši domorodne. Take, ki so bile	zame,	mi je kaj rad posojal. Jaz sem bil takrat še	A
prijateljev pa prav malo in še teh ni ljubil.	Zame	je in ostane Schiller prvak vseh nemških pisateljev	A
tudi k njima v stanovanje. To društvo je bilo	zame	jako prijetno in koristno, ker sta oba prijatelja	A
Pričakoval sem z mirno dušo rešenja svoje pravde, ki	zame	ni moglo biti neugodno. Disciplinarne preiskave	A
vse izobražene narode. Smrt Rudeževa je bila	zame	strašen udarec, ker mi je bil resničen prijatelj	A
te besede svojega očeta in se smejala. Sreča	zame,	da sem imela komaj dvanajst let, ko človek ne	A
ne vidi. De te hentaj, sem dejal, ta bi bila	zame	kaj vredna, zlezel bi lahko brez strahu na drevo	A
pridi še drugikrat! Kar bodo pripravili mama	zame,	boš dobil tudi ti.’Tako je hodila k njemu kača	A
bo tepel ali zmerjal, ampak me lepo prosil in	zame	molil. Moj mož bo moral biti tih, molčeč človek	A
ti moram odkriti nekaj prav posebno novega in	zame	žalostnega.Najbolje bi bilo, ko bi molčala tudi	A
. / . / stran 120 . / naj se ustreli? Sreča	zame,	da nisem dobila takega norca.’ To je povest	A
bi jih prehranila, je rekla obupno: »Oj sreče	zame,	ko bi bile vse ve bele gosi, da bi si iskale	A
mi služiš zmerom zvesto in po volji, bi bilo	zame	prav grdo, da ti te male prošnje ne uslišim	A
Sadil me boš povsod, brez razločka, če je kraj	zame	pripraven ali ne: torej ne le na prisojnih goricah	A
skrbelo za vas, rožice, kakor bo skrbelo tudi	zame.	O, resnično ...	A
morata biti, da ne bo mati žalostna zaradi vaju!	Zame	bo pač bolje pri teti Nežari.Saj jaz nimam mamice	A
ker si mi pomagala v bridki sili in tvegala	zame	življenje.Ali se me bojiš, Jerica?	A
korenček. ‒ Tako je, stric, in zato se ne bojte	zame.	« In Kekec se resnično ni ničesar bal.	A
povej, kako je pri vas doma? Ali ste se kaj bali	zame?	Hm, dolgo me ni bilo nazaj, ker me je bila ugrabila	A
sam pri sebi. »Smrklje se pa še ne zmenijo	zame,	ko bi me morale častiti. Zagodem jim, da prestanejo	A
zmajal z glavo in odvrnil: »Fant, kaj si se bal	zame?	Pač sem iskal povsod medveda, da bi z njim obračunal	A
drugače. Dekle je šlo po kakšen spominček	zame,	je gorel od zadovoljstva.Presneto se ji mudi	A
»Ne vem. Morda ga samo skrbi tako	zame.	« »Mogoče pa si mu všeč,« je bil zbadljiv	A
bral kako knjigo. Že od rane mladosti so bili	zame	prazniki in nedelje lepe, če sem bral knjige	A
narodnostnega vprašanja; knjiga je bila precej težka	zame.	Tu in tam sem vzel v roke tudi Malovo Zgodovino	A
komisar, Luko rada vidim. On se pa nič ne zmeni	zame,	sploh ne mara žensk, to vedo vsi v bataljonu	A
jurišal na bunker. To je za kakega strička, ne pa	zame.	Nisem vajen opravkov z ženskami in otroki.«	A
let sem jo ob nedeljah hodil gledat v cerkev.	Zame	ni bilo duhovnikovih pridig, ne kričavih orgel	A
kruha, to je dekle za borca. Pa tudi zate in	zame.	Ali ne verjameš?«	A
vojaki, na priliko načelnik divizije Popivoda je	zame	nesposoben in se bomo vedno pri njem ‚zakočili	A
Mislil sem reči, da za to nisem zmožen, da je to	zame	previsok čin.Ali nisem prišel do sape.	A
»Za bataljon je bil danes lep in vesel dan,	zame	pa je bil poln skrbi.Pet jih je pustilo, da	A
ko ne bodo več potrebni komisarji. Dobro bo	zame	in za druge.Ceneta bomo takoj degradirali.	A
vsaj drugo leto za veliko noč. Glejte, da boste	zame	prihranili želodec.Zaslužil sem pa tudi steklenico	A
Še enkrat vas prosim, da bi čimprej prosili	zame.	Ne boste se kesali in ne prenaglili.	A
kaj ne veš, da je licitacija za vse, zate in	zame!	«Mešetar z mozoljastim obrazom se je režal in	A
Vi, fantje, lahko ponedeljkate! To ni	zame	- za moža, in to občinskega moža povrhu!« »Kaj	A
Kaj pa, če bo rekla: Mihe ne maram, je prestar	zame.	Tako čedno dekle bo lahko zmeraj dobilo ženina	A
gori. . /\ .. stran 106 . \/ Romanja so bila	zame	tisto, kar je za mlade ljudi ples in veselica	A
V dom onemoglih bom šel, je že poskrbljeno	zame.	Na lepših posteljah in bolj čistih rjuhah bom	A
obul in zavriskal od veselja. ‚Ravno prav	zame,	številka petinštirideset!’ Odšli so pojoč proti	A
je vse ustnice. Mislil si je: ta bo pravšnja	zame.	»Misliš kar za vedno ostati v tovarni?«	A
ko sta bili tvoja volja in moje matere volja	zame	zapoved.«In trpko je dostavil: »Ti in moja mati	A
kakor vse, kar se upira moji volji. Hema je	zame	jez, ob katerem se ustavi in razbije vsak moj	A
smejal. . / . / stran 75 . / »Ali je to lep dan	zame,	« se je radoval Črni Peter.»Devinski gospodar	A
pa se tu kaj sklene in kaj dogovori, kar je	zame	velikega pomena.Če ne izvem, kaki naklepi se	A
mudi tu, čemu je prišel semkaj papežev legat.	Zame	je to velike važnosti. Jutri imam posla s svojimi	A
vdova. Oče se me je hotel odkrižati in našel je	zame	drugega moža, grofa Panigajskega, ki je tako	A
kaj ‒ to je blaznost in konec bo zopet slab	zame,	« je vzdihnila grofica.»Ponižana in osramočena	A
Ponižana in osramočena bom zopet ‒ in Majnhard bo	zame	za vedno izgubljen.« Med tem je Juri pletel	A
Če ti pojutrišnjem pošljem vest, da stoji	zame	slabo, potem, Katarina, bodi takoj pripravljena	A
odgovor za to dejanje in gorje ti, če je Katarina	zame	izgubljena.« Govoril je to pri napol odprtih	A
»Kaj praviš? Katarina je	zame	izgubljena?«Juri je stresal Komoljo za ramena	A
mogel trditi. »Dvatisoč srebrnikov ‒ to bi bila	zame	jako lepa pomoč,« je po kratkem molku menil	A
« »In vse	zame,	ki sem te zapustil in pahnil od sebe?« je vzkliknil	A
Pripavlja se velika stvar. A povej: si li voljan,	zame	kaj storiti v slučaju nevarnosti?«	A
morda pridruži mojim nasprotnikom in to bi bilo	zame	jako slabo, če ga pustim, zna Margareti nevaren	A
izgubi, ali mogoče je vendar.« »Ne bojte se	zame,	« je pripomnila Polonica. »Ponoči se noben človek	A
priskočil na pomoč. Hvaležna sem mu od srca, kar je	zame	storil.« »Mara Rovan za vašo hvaležnost	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani