zame (601-700)

mano ... Glej, jaz sem izgubljena, nobene poti ni	zame	več ...Kakor je usojeno, tako moram živeti; to	A
mi daje ona neizmerno ljubezen in skrbela bo	zame,	tako da bom čisto pozabil na breme, ki sem si	A
od strani ter se potem ves čas ni več brigal	zame.	Ravno sebi nasproti sem opazil široki obraz adjunktov	A
so moji možgani mislili, so bili ti trenotki	zame	nekaj nebeškega. VII	A
napenjati oči zaradi teh stvari, ki niso imele	zame	več nikakega pomena.Čutil sem, kako so se polagoma	A
”Tudi jaz se spominjam ... in ta spomin je	zame	najveselejši; vselej ga pokličem, kadar sem	A
kakor sirota in nikogar ni, da bi se postavil	zame.	Ne pljujte pred Andrejca, nikar ga ne tepite	A
groba. ”Ti, ti bodi zahvaljena ... ti si molila	zame,	mati!“ Andrejec je ležal pred njim in bi	A
Najstrašnejša izmed vseh!“ ponovil je Damijan. ”	Zame	je najstrašnejša ... Dà, doživel sem sveto noč	A
plava nad mano njih ljubeča duša in da skrbé	zame	kakor nekdaj. Najjasnejše pa se jih spominjam	A
kako so delali brez prenehanja in se trudili	zame,	dokler jim ni izkopala prevelika skrb in napornost	A
malenkostih, ki so pričala vsa o neprestanih skrbeh	zame	in za mojo srečo.Jaz sem odgovarjal samo površno	A
če se spomnim tistega dne ... In vse to samo	zame,	iz same čiste, neizmerne ljubezni! Prišli	A
pijače še veliko bolj. ”Vsi skrbijo samo zase, a	zame	se ne zmeni nihče.“V svoji razburjenosti sem	A
On sam mi je rekel nekoč, da jo je napisal	zame	in zate.Ni vedel, koliko nas je ...“ Peter	A
nekoliko zasmehljivim pogledom, ki sem ga poznal.	Zame	se ni zmenil.Položil je klobuk na posteljo,	A
še malo rozinovo potico, ki jo je bila spekla	zame.	Šele v tretjem pismu bo narahlo povedala, da	A
tretjem pismu bo narahlo povedala, da se boji	zame	in bo vprašala, kod da hodim tako dolgo in če	A
sem se bil zakopal, življenje se ne zmeni več	zame...	In kakšno življenje, o Bog - kaj je res, da se	A
»Kaj si znorel?« »Odstopim ti to srečo; ni	zame,	jaz ne bom nikoli debel!«Gorjanec je poskočil	A
rekli zbogom, teta! Kaj nimaš v slovo besede	zame,	Barica?« Ni se domislil, da ni mogla	A
vro iz zemlje, lijo z neba... Tako se spodobi	zame,	vernega kristjana, da praznujem tudi jaz ta	A
dvajset. Resnično, ob dvajsetem letu se je bil	zame	čas ustavil, moje neumne oči niso pogledale	A
ravni cesti, pa oko nikoli od cilja -- to je	zame!	Ti pa si umetnik: tvoja pot je druga in tvoja	A
Ana je bila v zadregi. ”Kar ti napraviš, je	zame	najlepše!“ Slivar je dobro vedel, da je bil	A
sebe. Do danes, Ana, do teh zadnjih dni ni bilo	zame	nič lepega na svetu.Raztrgan in lačen, ponižen	A
cilinder in pipa, je njegova dediščina po očetu;	zame	ni ostalo ničesar.“ Ko bi bil videl Slivar	A
delom je zdaj pri kraju, nima več smisla ne	zame	in ne za druge.“In sam se je nasmehnil svoji	A
kretnje neodločne ... V prvih časih niso bili	zame	drugega nego interesanten predmet študiranja	A
kakor hočem jaz, da me ljubiš, kaj je potem	zame	drugega na svetu kakor žalost in klavrno obešanje	A
porečeš, da me ljubiš - Lucija, kaj je potem	zame	na svetu kakor žalost in klavrno obešanje?Ali	A
mi je prilika ugodna, da dobim službo, ki je	zame	kakor nalašč.Žurnalist sem vendarle rajši nego	A
Nobene take v bolesti smehljajoče se ure ni bilo	zame	v tistem letu, ki mi je potisnilo obrvi na oči	A
ugledala šopek iz rdečih nageljnov. ”Ali je	zame	ta čast?“ je vprašala. ”Če se vam ne zameri	A
gospa Francka, je vzkliknil Maricelj: ”Kaj je	zame	ta čast?“ ”Če se vam ne zameri!“ se je zasmejala	A
zimski hlad. ”Torej praviš, da ne bo dela	zame?	“ je vprašal počasi in skoraj strah ga je bilo	A
videl, ali dozdeva se mi, da je leto in dan.	Zame	nič ne skrbi, ne bo mi hudega, in kmalu ti kaj	A
morem. Ljudje, ki sem pri njih, me imajo radi;	zame	nič ne skrbi, ne bo mi hudega.Kadar se povrneš	A
Toliko je ustanovljeno!“ ”Ni treba	zame	ne beračiti, ne krasti!“ se je tiho nasmehnil	A
ogoljufala njegovo ljubezen in zaupanje. ”On dela	zame	tam onstran morja, skrbi zame in misli name	A
zaupanje. ”On dela zame tam onstran morja, skrbi	zame	in misli name. Vsak vinar, ki ga zasluži; obrne	A
tiho, kakor da bi šepetala v cerkvi: ”Saj ni	zame	več poti ne na to in ne na ono stran.Umrla bi	A
priznali, samo počesali so ga ter ga preoblekli.	Zame	pa je tak počesan in preoblečen ravbar najpriskutnejša	A
lepe stvari iz svojega življenja. Prej je bila	zame	samo ljubezniva dama, ali kakor je pripovedovala	A
k tisti jezikavi ženski ter se ni več zmenil	zame.	Takrat se je nekaj odškrnilo v meni; bilo mi	A
Ta čista vera pa me je spravila v nesrečo.	Zame	je bil takrat v nebesih pripravljen velik praznik	A
čaj? . / . / stran 257 . / Prosi ga malo še	zame!	... Kakor veš, je v vsako mojo prijetno in neprijetno	A
miru! ... Strah me je, če pomislim, da bi čutila	zame	kaj drugega nego zaničevanje ... Ali morem dalje	A
dpeljali izpred * graščak . / . / stran 70 . / oči.	Zame	so barantali trije, dobil me je ta, ki je največ	A
spremljal, on bo pri meni ... Zbogom ... Molite	zame	... za oba ... « Herbart postoji na pragu, srce	A
Zaradi Kristusa ne, mati Ignacija! Molite	zame!	« Uboga bolnica se je skušala opravičevati.	A
je zablodil mimo ustnic. »Mama se ne zmeni	zame	nič!« je rekel in povesil glavo, kakor da ga	A
Ali veš, da moraš živeti za druge? Ne	zame,	za drugega...«Solze so ji udušile nadaljne besede	A
»Ti, to gre meni prepočasi. To je	zame	že preveč.« Sedla je znova in strmela	A
»Norica sladka! Ali se tako bojiš	zame?	« »Strah me je!	A
faro premenjal. To bi bilo zdravo za Volčane in	zame.	Preveč so me navajeni.	A
Ne sejem, ne žanjem. Bog skrbi	zame,	kakor za lilije na polju.« »Prekrasna lilija	A
junake, poglej branilce! Pripravljene umreti	zame.	Ni se mi bati, dokler živijo ...	A
Za več jih boš sam plačal Thurnu.« »Plačaj	zame,	pa mi računaj,« je dejal Karnel, »in ko jih	A
dekle obstalo in zajokalo: »Luka! Samo ta pot je	zame,	če se ne vrneš.« »Saj se vrnem,« je rekel plaho	A
zapisane in da že na Dunaju vedo za vas?« »	Zame?	« »Tudi za vas, oče.	A
»To je res.« »Ti	zame,	jaz zate, ki so ti otroka pohabili,« je dejal	A
Še tisto uro je bil moj naslednik v službi.	Zame	je k sreči plačal brat, ki krčmari in me še	A
Vsi boste lahko potrdili, pa saj tudi že vedo	zame.	Prosil bom odpuščanja, kaznujejo naj me.	A
me bosta pohvalili. Pa se še zmenili nista	zame.	»Bog vam povrni!« je rekla gospa Pavšičev	A
sonc. Gospa Pavšičeva je bila tisti trenutek	zame	svetnica iz nebes. Na črnem nebu se je odprlo	A
Stara mama je bila zagotovo ustvarjena posebej	zame.	Bog ji je samo zato namenil še tistih nekaj let	A
Ob gozdu za Senožetmi so se pasle tri srne.	Zame	so bile trije orjaški jeleni, ki me mislijo	A
je prijatelj tiščal v največjega. »Saj ne gre	zame,	ampak za čast hiše...Le kaj bi ljudje rekli, ko	A
»Ljubiva se, jaz in ti!	Zame	obstajaš le še ti... Tvoje oči in vse	A
sem dobil tale njej odgovor: »Lep si še - a	zame	ne, ljubim še - a tebe ne,	A
strani. Zato so se tudi mati tako potegnili	zame.	»Gospod boš!« so mi rekli s ponosom	A
na poti domov krepko prehladil. Vem, da se to	zame	kot za močno gorenjsko grčo ni spodobilo, toda	A
pevovodja sem temu seveda ugovarjal. Na srečo so se	zame	potegnili Slovencem naklonjeni veljaki, kot	A
Tržičanov in jaz. Rezultat je bil nenavadno ugoden	zame:	bil sem edini, ki je na Begujnščici ustrelil	A
delčka do delčka. Župnik je spodaj trepetal	zame	kot bilka na vodi, krovec pa je mahal z rokami	A
svojemu ljudstvu, res pa je tudi, da je bila	zame	cerkev največje svetišče, svetišče, kjer ni	A
Rechnung« ter jo pobral slabe volje domov.	Zame	sta bila to najbolj čudna dneva v življenju	A
šmarnogorsko cerkev in na njeno podobo. Brez Marije	zame	ne bi bilo življenja.K njej sem se zatekal v	A
obračal, ko nisem vedel, kako naj bi se obrnil.	Zame	je bila prava nebeška mati. V hipu me	A
obesili tudi v Ljubljani v kasino, kar bi bila	zame	velika sramota. Kljub vsemu pa smo lahko	A
stolp lahko začnem takoj delati.« »Saj ne gre	zame,	za vse nas Slovence gre. Triglav moramo vrniti	A
čez nekaj dni prispela na postajo v Mojstrano	zame	pošiljka z razstrelivom, zraven pa zahvala za	A
v rokah ti... To si pa gotovo nabrala posebej	zame!	« se je ustavil pri drugi. »Seveda, gospod	A
VSEH KOČ Desetega avgusta leta 1896 je bil	zame	še en velik dan.Kar nisem mogel verjeti črkam	A
naprej in... nazadnje prišli prav do Kredarice.	Zame	je bil največji uspeh ta, da se pri tem delu	A
mi dali, moji dragi Slovenci! In molite tudi	zame,	da bomo skupaj uživali večnost pri Stvarniku	A
sem sam v sebi, »da si tako izvrstno skrbel	zame!	« »Ko si se hotel zgruditi s sedla,« nadaljuje	A
sedeli osebi, ki se iz početka niti zmenili nista	zame.	V živahnem razgovoru sta bila moža, in eden	A
polkovnik obrne k meni: »Koliko si že plačal	zame,	tujec?« »Šestdeset lir!«	A
nastopila po maši. A bila je manj ginljiva in	zame	nečastna. Gorska cerkev je bila že v	A
ta zmaj - prava peklenska prikazen - je bila	zame	najpomembnejša točka.Še bolj sem ga občudoval	A
Fortunovih so mi sporočili, da je pustil gospod Jakob	zame	pismo in da ni mogel čakati, ker se mu je radi	A
omenjenega bližnjega drevesa, je bil »žiberdaj«	zame	dobljen.In res sem jo ujel.	A
je Danijela močno razpalilo: »Kaj se boš ti	zame	menil!Jaz bi dejal,« - tu je oponašal karlovškega	A
pogorsko vasico. Moja duša je v pogorju, Meta	zame	ni umrla!Pred mano živi še vedno v podobi mladosti	A
pa se mene tiče, naglašam zopet in zopet, da	zame	Meta ni umrla.Zatorej pozneje nisem poznal nikdar	A
Alo, stisnite se malo, da se dobi prostorček	zame!	Tudi žlico sèm, da bom jedel, ker sem lačen.	A
še celo sveta vera v meni, in že pripravljajo	zame	prostor v peklu, kjer mi bo trpeti vse večne	A
bledo lice in živahno je odgovoril: »To bi bila	zame	velika sreča.Že zbog vaših oči, gospodična Agata	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani