zame (701-800)

navajen, da se v hiši itak nihče ne briga več	zame!	« Prinesla mu je takoj pismo, sedla na svoje	A
ne ljubi. Hotel se je posloviti: »Gospica,	zame	je čas, ker se moram še danes v Kranj odpeljati	A
pred očmi; on pa le zdihuje: vem, da ne mara	zame	in da nikoli zame marala ne bode!« Marički se	A
le zdihuje: vem, da ne mara zame in da nikoli	zame	marala ne bode!« Marički se je milo storilo	A
prijatelji, da se dostikrat shajate in da bi bilo	zame	jako 24 Kakšni strašni dnevi!Solze, bolečine	A
bilo neprijetno ‒ »če vidim, da se potrudite	zame.	Star sem in zapuščen!	A
svete cerkve! Dobro mi de, če se kdo potrudi	zame!	« Ko je nekaj časa molčal, je še vprašal: »Koliko	A
« »Sedaj pa končajva razgovor, ki je mučen	zame	in gotovo tudi za vas!Grešila sem, knez, da	A
Ne vem, kaj ti ljudje mislijo. Previsoki so	zame!	Svojo princesinjo naj oddado, komur hočejo.	A
neskončno usmiljeni bog morda res tako žensko	zame,	ki bi me razgrela in razvnela, kakor je razgreta	A
svetli general, ki ste izpregovorili besedo	zame!	« »Ne bodite pregostih besed, Sonce,	A
razkačilo še bolj. »In ali se je kdo kaj zmenil	zame?	Tu na soncu me pusté kakor pijan kmet starega	A
otrok svojih, da bi se jim na ljubo usmrtili. In	zame	bi bilo to hujše od smrti.Da bo kmalu umrl!	A
in da bo z mano točila solze in da bo potem	zame	govorila, ta vzorna, rahla in dobra dušica,	A
srečni tvoj papa!« »Prav dvomljiva čast je to	zame!	« odgovorila je strupeno mrzlo. »Ti si	A
plačati beneški cekin!« Kmalu nato je napočil	zame	najhujši trenutek zapuščenega življenja, ki	A
Rešila me je molitev ‒ cela hiša je molila	zame	‒ a gotovo mi je pomagalo tudi mazilo, ki ga	A
mu odsekajo glavo! In ravno ta glava je bila	zame	najlepša, kar jih je bilo na svetu!O Jezus!	A
papist! Nimam hčere in tudi njen sin je mrtev	zame!	Studenci čistega evangelija pojemajo v ti nesrečni	A
Imela sem dobrega moža, pridnega moža, skrbel je	zame,	skrbel je za svojega sina.Vsiljevali so nam	A
oknih izginile in ko se ni nikdo več brigal	zame,	se mi je storilo milo.Bil sem vendar napaden	A
In v kladi! Hud trenutek je bil	zame,	ko sem danes plačeval dolg, ki se je za farovž	A
bo poravnana škoda in da bo vse to govorilo	zame,	kadar bo sodil Gospod mene morilca. Na vse to	A
Bog mi bo odpustil in Devica Marija bo molila	zame,	da mi ta greh ne obleži na duši.V moji navzočnosti	A
iščejo božjega usmiljenja. Ko je vendar na svetu	zame	najlepša ženska moja dobra in ljuba mati Margareta	A
obraz in pojdi k počitku! Dobro si preskrbela	zame,	sedaj pa me pusti v rokah mojega Boga, ki je	A
tako si govorim, da bo nekaj tega cvetja tudi	zame!	l Dal si je opraviti z roko okrog nje lica, dasi	A
O moj Bog, duh v meni govori, da so prešli	zame	tisti zlati, dušo poživljajoči časi, ko smo	A
hotel povedati, to je le toliko, da bi bilo	zame,	Jernača izpod Skale, bolje, če bi Bog ženske	A
kolač. Recite, kar hočete, bil je to lep čas	zame!	Blagoslovljena bodi Zalesnikova češnja, na kateri	A
vrnil semkaj, domov, kjer je pod slamnato streho	zame	živelo najgorše dekle, kar jih je imela dolina	A
vam, to otročè je bilo pravi božji blagoslov	zame!	Oklenilo se me je bolj nego matere, in da je	A
/ jega očeta. Pravi blagoslov božji je bilo	zame	to otročè, in zaradi njega sem oprostil ženi	A
kakor zrela češnja, kakor zrela češnja. Bila je	zame	veliko vredna takrat in zatorej sem ji srčno	A
katero je bil stari oče priskopušil in prištedil	zame.	Mislim, da sem vam povedal vse, kar je treba	A
si to pravkar sam dokazal, ne?« »Zate dokaz,	zame	le betežna pripomba.« »Pa naj potem še kdo reče	A
deževnico, pa bom zopet tip-top. Boš storil to	zame,	moj dragi?Še danes?	A
moči za poročno noč. Bo bolje tako zate kot	zame.	« »Si moreš misliti,« sem prhnil.	A
pravica, ki bi me branila in pričevanje dajala	zame?	« se je branil in poniglavo hodil med panji.	A
tudi višenjska Rodana ni . / . / stran 114 . /	zame	imela nobene prave zeli več.Župnik mi je dušo	A
In močno premislil in presvétoval. Svet nima	zame	nobenega mika več.Najrajši bi šel kam v samoto	A
ropa mu je bil čez glavo. »Gorazd bo vprašal	zame,	če še ni.« Vso nadaljnjo pot sta se pa tako	A
občudoval, ker je dolgo ni videl. »In molila je	zame	...«	A
želji živi: »Ljubi me, cvetka moja, zaželena,	zame	od tebe lepša ni cvetka nobena!« Joj, je zdaj	A
molil, »vsaj nekaj od vsega tega izprosi tudi	zame,	ko preženó menihe ...« Po grivah med njivami	A
drsela po licu. »In prav lepo si se pognal	zame.	« Franceta je oblilo neizrečensko veselje	A
kako je tebi, vprašam.« »Dan bo prav lep tudi	zame,	če po maši z gospodi ne odklonite nekoliko zajtrka	A
v čisto, da bi dejal: Nobene skrivnosti ni	zame	več v njem.« »Samo domišljate si, da	A
Prej ko jo ustrižeš odtod, bolje bo zate in	zame.	Mrkni še nocoj in očetu Trlepu vse povej, on	A
Bog, sem ti jaz takisto že zdavnaj. Le moli	zame,	tudi jaz bom zate in za vso stiško gospoščino	A
priženim na kako posestvo. To bi bilo nekaj	zame.	Vzel bi tudi vdovo.«	A
otroke preskrbljene in bi vedel, da bo tam bolje	zame,	saj bi bil rad rešen teh križev in težav.«	A
nikoli ne silim tja, kjer vem, da ni prostora	zame,	nobenkrat si ne želim stvari, ki bi jih ne mogel	A
ste vi? Ali imate morda spet kaj tako lepega	zame?	« se je okorno premagala, »O gospodična, prosim	A
branila in naslonila nanj v polglasnem smehu. »	Zame	si še mnogo več!Brez tebe ne bi sijalo to krasno	A
ne bi rajalo toliko nezaslužene radosti! Dà,	zame	si blag genij ‒ svetnica si, ki te molijo vse	A
zdoma. »Za Katarino,« je šepetal spotoma, »ne	zame	...«	A
»Ne boji se, udariti zna ‒ res, ta bi bila	zame!	« »Vendar ni brdavsasta in zagovedna,« mu je	A
zavrla, morda za vselej! Kdo bo zdaj šel snubit	zame	... ?« je velikan, ljubezni željan, milo vzdihoval	A
vamp.« »Pridovna res ni, mlada tudi ne več,	zame	bi pa le bila prava, se mi zdi še zdaj.« »Vidim	A
ubij me že, kaj me slepiš s svobodo, ki je	zame	več ni!« »Morda te bom osvobodil; samo Turki	A
tlačanki. »Še zmerom vam nisem povrnila, kar ste	zame	storili vi.« »S pridnostjo in poštenostjo si	A
le iz vljudnosti je rekel: »Lepa slika.« »	Zame	najlepša,« je oni vzdihnil; »prednjo hodim sedet	A
takih janezastih Janezov, le brez skrbi bodi	zame!	« »Ne, ne umaknem se, sram bi me bilo!«	A
ko dobim z lopato po trebuhu, sicer pa velja	zame	samo še: Sam živel, sam umrl, sam v nebesa šel	A
vprašava, nama ne odkimajo.« »Kdo sem, da bi	zame	snubili vi?« »Res je, svet ne ve in tudi zvedeti	A
v nedrje. »To je neka prav posebna dišavica	zame,	skrivnost, ki je ne izdam nikomur,« je dejala	A
vrat in rahlo pahne vèn teto. »Ta bo dobra	zame,	« starešina pohvali in se pozdravi s teto.»Zdaj	A
Boga pokorni biti. Ne jokaj preveč, ampak moli	zame,	da srečno, potem ko sovražnika premagamo, spet	A
sovražnika premagamo, spet nazaj pridem. Prosi	zame	dobrotljivega Boga, da me varuje v vseh nevarnostih	A
bi mu bilo dobro v daljnih krajih. Moli tudi	zame,	morebiti se na tem svetu nikoli več ne vidiva	A
je in v pol ure je bil mrtev. Kolika žalost	zame,	si lahko misliš.Potem so sovražniki v naše kraje	A
bil pobit, ko bi on ne bil neusmiljenih Rusov	zame	sprosil.Ker je bil Ilirijan, je z njimi nekoliko	A
ljubi tovariš me ni zapustil, po bratovsko je	zame	skrbel, dobrih ljudi prosil, da so mi pomagali	A
zdaj obilno povrnil, kar ste z menoj trpeli in	zame	skrbeli.Hvalite Boga, ki je uslišal moje in	A
tujec. Ko bi bil Svetin domač rojak, bi bil	zame	po moji volji.Drugič se ne zaročim s Svetinom	A
»O Jezus! Ti si	zame	veliko več prestal, ki si bil bolj čist ko sonce	A
zgodilo, sčasoma bo vse na dan prišlo. Molite	zame!	« Gospodična Kristina gre žalostna domov	A
premolknil: »Pred Tura se repenčit in bahat. Saj	zame	je vseeno.Jaz dobim Kodrolasko tako ali tako	A
»Kar neodrta?« se je začudila Kodrolaska. »	Zame	je dobro.Če pa zate ni, ju pa odri.	A
zgovarjala včeraj Tur in Sulec,« je rekla, »da se bo	zame	treba ozreti po drugem možu, ko se izmed Somovih	A
ne, da ti rečem. Za to se ni treba nič bati	zame.	Samo če sem res onega kosmatega cigana potolkel	A
takoj reče mirno konjarju: »Dobro, to pismo je	zame,	dobro si opravil.« Tonček se hoče odpraviti	A
ljudi, ampak enega posebnega, ki bi bil samo	zame.	« »Jaz bi ti ga tudi,« kolne Peter; »pusti mojega	A
razglašeno, kar je prekleto važno za vas vse;	zame	ni, ker jaz nisem prizadet bil pri tistem opravku	A
srce, moj sin! Kako mi je stregel, kako skrbi	zame!	Ni napačen človek, le ljudje so ga takega naredili	A
Leon nekako radostno poseže po njej. »	Zame	bo vedno lepa, četudi vela,« pravi.»Sicer pa	A
dati kakor ta skromni kraj, kjer je ljuba mati	zame	skrbela in oče s svojo pošteno preprostostjo	A
»Dobro!	Zame	nimajo nobene vrednosti.« »In vendar ste spravljena	A
bilo vendar preveliko in neprenosno ponižanje	zame.	« DVAINDVAJSETO POGLAVJE T A T I C A Ko je	A
in enake reči. Pa majka je dobra, skrbljiva	zame,	kakor bi bil njen sin, in varovati se mi je	A
kaj bi tega malharja vodilo, da se tolikanj	zame	peča.Zakaj že večkrat sem ga zagledal na raznih	A
Če je še kje blažje bitje od tebe, bilo bi	zame	preblago, ne mogel bi ga razumeti in ravno zato	A
angel varuh. Kadar jaz ne bom molil, boš ti	zame	in, ko bi že vsemu svetu ne zaupal, ko bi mislil	A
val nazáj je dal: . / . / stran 119 . / le	zame,	zame ni poljuba, skrivaj dobiti ga ne vem, očito	A
nazáj je dal: . / . / stran 119 . / le zame,	zame	ni poljuba, skrivaj dobiti ga ne vem, očito	A
dolgimi ušesi. Zanimivo bi pa morda bilo zate in	zame,	ko bi ta štirinogati mož ‒ če je res tak modroslovec	A
nikdar predraga.« »Za take ljudi, ko ste vi,	zame	ne!Meni noben zdravnik ne pomaga.	A
skazali ‒« »Sero venientibus ossa ‒ kosti so dobre	zame,	« prestriže hišnemu gospodarju besedo gospod	A
Pa vi? Kaj boste	zame	plačevali ali kako?Vi vsi vkup še ne veste,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani