zakaj (701-800)

celo v mrtvaškem prti drži na smeh ‒ kdo ve	zakaj?	Slovenska govorica Ljubim te, slovenska govorica	A
poteka, veli mi spat, veli mi vstat. In jaz,	zakaj	bi neki tožil, saj čaka vsakega človeka, še	A
In ti si umrl.	Zakaj	se povračaš? Mar rad bi nazaj v okove telesa	A
časi naselil se je v vas. Ni živa duša znala,	zakaj,	čemu, odkod. Dečad ga je nazvala: »Razdrapani	A
pravi »jaz«, ko vsakdo nosi drugačen obraz?	Zakaj	po solzni dolini lazimo? Kam pridemo potlej	A
Čemu se med sabo tlačimo, gazimo?	Zakaj	so nam dana grehotna telesa? Vse to nam zakriva	A
. / stran 108 . / Vprašanja in odgovori	Zakaj	mi zdaj pogled je rosen, ko spomnim se preteklih	A
bil preponosen, a preponižen pred ljudmi.	Zakaj	sem zdaj potrt in mračen in skoro me je družbe	A
bil odkritosrčen preveč, premalo sebi sam.	Zakaj	srce je zaigralo življenjskih ur najlepši del	A
po letih kakor ti pred križem nekdo zaihti:	Zakaj	je več na svetu ni?« ... Vrnitev in ločitev	A
kaj čuda, da ni cvetja več, da kras izgublja!	Zakaj,	o bleda roža ti, o roža vela, vetriča iz pomladnih	A
drugim ni odprto srce moje. Ve li večni Bog,	zakaj?	Ha!...	A
bile, trpele mirnó in gledale proti nebesom.	Zakaj	ste postale vse druge sedaj, Cecilija, Barbara	A
okna obrazki ko mak skrivno pokukali so. Pa	zakaj?	I, šel je čez tlak.	A
ki roža tam raste, roža vsa polna čebelic.	Zakaj?	I, med je sladak. Hodil je gori pa doli in že	A
nebeške zvezdice ljubko zasvetile v jasnem.	Zakaj?	I, saj je že mrak! Čaka in čaka nestrpno in	A
vodico ribicam urnim, ki švigajo k njim. Pa	zakaj?	I, nagon je tak.	A
šumeč med grmovjem. . /\ .. stran 69 . \/	Zakaj?	I, v službi ni vsak. Moje ljubice Lipa je	A
dušo: »Oj stokrat prevarjena duša, povej mi,	zakaj	si ustvarjena?« »Stvarnik ni vstvaril me za	A
drugóv, brez sreče, sam, a z dušoj žalostnoj.	Zakaj	si pravil, otec, mi nekdaj o svetski sreči,	A
stražnik v nje sladkost. . /\ .. stran 136 . \/	Zakaj	sem bil v kapiteljnu Zakaj sem bil v kapiteljnu	A
stran 136 . \/ Zakaj sem bil v kapiteljnu	Zakaj	sem bil v kapiteljnu, zakaj!... Tam stala pred	A
v kapiteljnu Zakaj sem bil v kapiteljnu,	zakaj!	... Tam stala pred oltarjem razsvetljenim in v	A
rumenim, žarela je kot v jutru rosni maj.	Zakaj	sem bil v kapiteljnu, zakaj!... S pogledom, bratci	A
jutru rosni maj. Zakaj sem bil v kapiteljnu,	zakaj!	... S pogledom, bratci, ah, s pogledom enim prižgala	A
paradiž. . /\ .. stran 149 . \/ Tihe noči I	Zakaj	li pojem?Morda, da gospém se laskam, moji ljubi	A
ljubosumni paša ti, al smem te nekaj vprašati?	Zakaj	zapiraš jo v harém, Čerkesko mlado, luč očem	A
njej duhovnik mlad obhajat jo poslednjikrat. »	Zakaj,	oj deklica bolnà. za dušno zdravje ni ti mar	A
kadàr so njena usta njegà ime izrekla...? Povej,	zakaj	je umrla tak zgodaj, tak mlada devica, in je	A
ljudska govorica, da kriv je on?... Ah, ustne,	zakaj	ste se zaprle, da bi to skrivnost mi odkrile	A
zaprle, da bi to skrivnost mi odkrile, oči, ah,	zakaj	ste umrle? Zaprle so se, da na večno njegovo	A
kratko. »Lepa hčerka mojà, prej vesela tako,	zakaj	si, zakaj si začela tako povešati lice otožno	A
Lepa hčerka mojà, prej vesela tako, zakaj si,	zakaj	si začela tako povešati lice otožno? In zakaj	A
zakaj si začela tako povešati lice otožno? In	zakaj	tak zamišljena, hčerka, sediš? Si li bolna,	A
.. stran 241 . \/ da ne pijo več cvička.	Zakaj	vam več ne cvetejo ne usteca ne lička? Zato	A
Pred njim odpró se vrata, ven pevec prihiti: “	Zakaj	v prst posvečeno ste me zagrebli vi? Ker sem	A
ljubci bit′ napoti, sem v strupu smrt si pil,	zakaj	bi jaz nadležen mrličam v zemlji gnil?” Odkópan	A
v jopici deklica gospa bi rada vsaka bila.	Zakaj	si bogate lotil se? Snubačov ima na zbiranje	A
devetkrat se vrne, ponovi? . / . / stran 79 . /	Zakaj	se tak jezno obrača t′ oko? Kaj strune pritiskaš	A
premalo, več tujk clo tebi, ne zameri, uide,	zakaj	bi se jih moje žnablo balo?” Pisar “To govori	A
časa bil, zdaj si življenja tat. Čebelarju	Zakaj	pač muhe moj lovi Kastelic? Prodajat′ misli	A
ob hudi uri, ko se tepó valovi, grom udarja ‒	zakaj,	ak vajnih zvezd zasije zarja, vetrovam Eol kój	A
hrepeneče, oči zagledat′ tvojih svítle žarke;	zakaj,	ak tí rekó bežát′ oblakam, ak še takó vihari	A
svitom se v noč je vrnila. Zdaj vem,	zakaj	se mi zazdi, da v meni buči ista divja	A
Béranger! Vsì, ki ste ljubezen sladko péli! O	zakaj,	povejte, bi ne smeli zreti mladi pevci Vàm	A
Hamor Jakobu slovesno ”Dragi Jakob, glej,	zakaj	že vtretjič gleda solnce goste nas pri tebi	A
leti nad menój napréj. O HÉLIJ, O HELIJ,	ZAKAJ	PRAV TEDuJ O Hélij, o Helij, zakaj prav	A
HELIJ, ZAKAJ PRAV TEDuJ O Hélij, o Helij,	zakaj	prav tedàj so konji se tebi splašili ko	A
čaša izprazni, jo bodem pa znova nalíl.	ZAKAJ?	Zakaj življenje ní, zakaj trenotek le	A
ZAKAJ?	Zakaj	življenje ní, zakaj trenotek le krasán!	A
ZAKAJ? Zakaj življenje ní,	zakaj	trenotek le krasán! Ne gledal tožen bi	A
spomín srcé teží in pred menoj je mrak ...	Zakaj	ni zor, večer vseh dníj samó - poljùb sladak	A
ti čutila bi ljubezen kakor jaz gorkó.	ZAKAJ	SEM DVOMIL TOŽEN Zakaj sem dvomil tožen	A
ZAKAJ SEM DVOMIL TOŽEN	Zakaj	sem dvomil tožen nekdanje mračne dní,	A
NE LJUBI ME!	Zakaj	pa si otožen? Prašála si me tí ko so bolestne	A
tebi, draga, pohitím. . / . / stran 214 . /	ZAKAJ	JE TVOJE LICE Zakaj je tvoje lice krasnejše	A
ZAKAJ JE TVOJE LICE	Zakaj	je tvoje lice krasnejše dan za dnem, in	A
da te zró, ne morem braníti jaz očém.	Zakaj	v ljubezni srce mi vedno bolj trpí; in	A
Ne sluša moje volje več duh uporni moj,	zakaj	s telesom, z duhom, o draga, ves sem tvoj	A
svet mi mar, saj nisem jaz njegov vladar,	zakaj	naj li srcé trpí, o draga, saj moj svet si	A
LJUBEZNI MLADA SREČA Ljubezni mlada sreča	zakaj	umrla si, zakaj ? Zamàn, o sladke nade	A
Ljubezni mlada sreča zakaj umrla si,	zakaj	? Zamàn, o sladke nade s solzámi klíčem	A
bi umrl kot da dolžíl bi tebe. OJ SNEG,	ZAKAJ	GLOBOKO Oj sneg, zakaj globoko zapadel	A
OJ SNEG, ZAKAJ GLOBOKO Oj sneg,	zakaj	globoko zapadel si nocoj, da k ljubici	A
ljubici prelepi korák ne more moj! Oj noč,	zakaj	si pala prezgodaj na zemljó, da ljube	A
Ko so bolestne solze rosíle mí očí ”	Zakaj	žaluješ, ljubček moj?“ prašala si me ti.	A
vrne se mi v dušo poprejšni sladki raj -	zakaj	mi v srcu je hudó zakaj v očéh mokró?	A
poprejšni sladki raj - zakaj mi v srcu je hudó	zakaj	v očéh mokró? Takràt vse moje misli	A
Kaj gledaš skozi okno strahotna tiha noč?	Zakaj	bledíte zvezde bolnó trepetajoč? Prisveti	A
ubeznipolno govoré: ”O dete, ljubo dete moje,	zakaj	bojiš se majke ti? Saj ti si v grob me zakopala	A
tedaj se mu izlije. . / . / stran 69 . / ”	Zakaj	ti je okó temnó in duša nevesela? Zakaj	A
Zakaj ti je okó temnó in duša nevesela?	Zakaj	ti bleda žalost je nocoj srcé objela?	A
sanje, ljubica, postal mi je Jehova -	zakaj,	to sam on vé, modrost velika je njegova.	A
nagnila. ”O ljubček, ljubček, kaj molčiš,	zakaj	v obraz tako blediš, zakaj se v stran oziraš	A
kaj molčiš, zakaj v obraz tako blediš,	zakaj	se v stran oziraš?“ ”Poglej, nevesta, o	A
luč. Tako sem torej lepo in jasno povedal,	zakaj	imam dopadajenje in radost nad svojimi verzi	A
imam dopadajenje in radost nad svojimi verzi in	zakaj	jih - četudi s prikrito sramežljivostjo - pošiljam	A
govoré: ”Ah dete, ljubo dete moje, --	zakaj	bojiš se majke ti? Saj ti si v grob me zakopala	A
sladkó se mu razlíje. . / . / stran 74 . / ”	Zakaj	ti je okó temnó in duša nevesela? Zakaj	A
Zakaj ti je okó temnó in duša nevesela?	Zakaj	ti bleda žalost je nocoj srce objela?	A
sanje, ljubica, poslal mi je Jehova, --	zakaj,	to sam on vé, -- modrost velika je njegova	A
tvoja stvar! Dovolj je roki tvoji križ,	zakaj	po žezlu hrepeniš?...	A
neizmerno -- A ljubček, ljubček, kaj molčiš,	zakaj	v obraz takó bledíš, zakaj se v stran oziraš	A
kaj molčiš, zakaj v obraz takó bledíš,	zakaj	se v stran oziraš?“ ”Poglej, nevesta, o	A
na čelo, ko v čašo zamišljen strmiš.	Zakaj	prihodnosti lepše, zakaj ne slaviš je nocoj	A
zamišljen strmiš. Zakaj prihodnosti lepše,	zakaj	ne slaviš je nocoj? Zakaj od Lutrove vere	A
prihodnosti lepše, zakaj ne slaviš je nocoj?	Zakaj	od Lutrove vere ne vžíga se pógled tvoj	A
mogla biti bi midvá? . / . / stran 101 . /	ZAKAJ	IZGINIL JE, ZAKAJ Zakaj izginil je, zakaj	A
midvá? . / . / stran 101 . / ZAKAJ IZGINIL JE,	ZAKAJ	Zakaj izginil je, zakaj raz lice jasni	A
ZAKAJ IZGINIL JE, ZAKAJ	Zakaj	izginil je, zakaj raz lice jasni ti smehljáj	A
ZAKAJ IZGINIL JE, ZAKAJ Zakaj izginil je,	zakaj	raz lice jasni ti smehljáj? Zakaj, popréj	A
izginil je, zakaj raz lice jasni ti smehljáj?	Zakaj,	popréj takó ljubó zdaj mračno gleda ti okó	A
popréj takó ljubó zdaj mračno gleda ti okó?	Zakaj	mi ne odgovoríš, kot v sanjah žalostnih molčíš	A
goríjo ti očí, od žalosti obràz bledí;	zakaj	ti je takó hudó, saj ne prihajaš po slovó	A
-- Nikdár srcé ni moje bilo srečno,	zakaj	li srečno bilo bi sedaj? Za njé ustvarjen	A
večno. Nikdár srcé ni moje bilo srečno,	zakaj	li srečno bilo bi sedaj! KANCIONI	A
sovražiš tako? O sladkem, sanjavem večeru	zakaj	si pokazal mi njo? Zakaj najostrejšo puščico	A
sanjavem večeru zakaj si pokazal mi njo?	Zakaj	najostrejšo puščico izbral si za moje srcé	A
zagrizi viržinko in hudič se bo pojavil --	zakaj	če daleč ni, je morda blizi. --	A
potapljaj, samo ne sprašuj, ne gnjavi, ne mozgaj,	zakaj	ti (končno) vsa vrata zapiram, zakaj ne odpuščam	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani