Pisar “Gorjačarji, tatovi in cigani po svojem govoré; kogá za silo nam v bukvah jezik svoj imeti brani?”
Učenec “Gorjačarsko, cigansko kaj berilo bo čudno vam pisarjam pomagálo, ak bo se vse drugači govorilo; samí svoj uk spoštujete premalo, več tujk clo tebi, ne zameri, uide, zakaj bi se jih moje žnablo balo?” Pisar “To govori se, kar na jezik pride, pogovor, ko na ušesa več ne bije, ko zjutrejna megla se v nič razide; kar v bukvah je natisnjen′ga, upije, to, bratec! med učene gre lingviste, in priča od jezika lepotije.