zakaj (901-1.000)

modrine. . / . / stran 63 . / Obrnjeni plašč	Zakaj	ste mi obrnili plašč in ga v železje in jeklo	A
kdor se vrne iz njih samote, ta ni več bolan.	Zakaj	v tej pokrajini kameniti je vse lepo in prav	A
cesti greš, sam ne veš kako, žaluješ in ne veš	zakaj,	ti si kot črno drevo v jeseni, ko razblesti	A
večno v temi živeli, o, razodeni skrivnost,	zakaj?	Ali, ko bodo vode vzblestele, v jutru splavajo	A
Po vodi plava mlad mrlič. In če je vstal,	zakaj	je vstal? Ali je dobojeval vse boj strasti,	A
Natakar skoro spi. I ti molčiš, mogoče premišljaš,	zakaj	živiš, goriš; pred oknom (ni kot odprto okno	A
Ena, dve, tri ... In že gre misel drugam: kaj,	zakaj,	kako, ni le vseeno, če tri so ali tri sto?	A
v vsak atom, ko razblestiš se in že ugašaš,	zakaj	in čemu, nikoli ne vprašaš, ti lučka, ki greješ	A
................................. 60 Dekle,	zakaj	tak′ žalostno .............................	A
izbira si drugo tedaj. Studenček, studenček,	zakaj	se kališ, oj, fantič, zakaj mi grešiš? »O, ptičica	A
Studenček, studenček, zakaj se kališ, oj, fantič,	zakaj	mi grešiš? »O, ptičica grda, kaj lažeš mi ti	A
leto in dan, dekle je hodilo po vodo vsak dan,	zakaj	se je danes studenček skalil, gotovo je fantič	A
skoro v kraju bo.« . / . / stran 61 . / Dekle,	zakaj	tak′ žalostno Dekle, zakaj tak′ žalostno povešaš	A
61 . / Dekle, zakaj tak′ žalostno Dekle,	zakaj	tak′ žalostno povešaš mi oči? »Ker usahnil mi	A
Notri tako stoji: ljub′ca bolna leži, fantič,	zakaj,	oh, zakaj te več ni. Drevi pa pojdem k nji,	A
stoji: ljub′ca bolna leži, fantič, zakaj, oh,	zakaj	te več ni. Drevi pa pojdem k nji, ljubici ljubljeni	A
ca modra bila, slan′ca bi je ne umorila, o,	zakaj	se nisi skrila, ti nesrečna rožica. Dve let	A
oknom, vzdihujem in tebe pričakujem ‒ haha!	Zakaj	molčiš, morda še spiš? Pa mam′ca odprejo duri	A
nagelj se suši. Pa druge vprašam, k′ me skrbi,	zakaj	več petja, cvetja ni. Pa mi reko, da leto bo	A
na usta poljubi gorko: »Oh, ljubi moj, ljubi,	zakaj	me boš zapustil zdaj? Saj veš, da brez tebe	A
kaj si strila, da ti druz′ga ljubit greš, oh,	zakaj	si prelomila mi zvestobo, al′ ne veš, kol′kokrat	A
pomniš, kar še jaz tak′ dobro vem? Tak povej,	zakaj	prelomiš mi prisego, potlej grem! Oh, kako sem	A
potlej grem! Oh, kako sem se jaz spekel, oh,	zakaj	ti nisem rekel, da ne maram več za té, ko si	A
radi, mi se imamo radi, radi prav zares!	Zakaj	se ne bi imeli, radi ... Še se bomo imeli, radi	A
mladen′č. Prav milo jo vpraša: Oj, deklica ti,	zakaj	′maš tak′ solzne oči? »Zakaj me vprašuješ, ko	A
Oj, deklica ti, zakaj ′maš tak′ solzne oči? »	Zakaj	me vprašuješ, ko sam dobro veš, kako je cvetici	A
tvojim stojim, da zadnji pozdrav ti ′zročim,	zakaj	si ti mene pustila, srce ranila, da poč′lo mi	A
skrbno, ne poje več veselo, ne grabi več seno.	Zakaj	si, fantič, prišel in zmešal ji glavo, seno	A
oh, kje sem pa jaz! »Oj, fantič, ti praviš,	zakaj	mi to st′riš, v ljubezen pripraviš, potem pa	A
tralala, tralala, tralala, tralala, tralalala.	Zakaj	bi veselo ne pela, zakaj bi vesela ne b′la.	A
tralala, tralalala. Zakaj bi veselo ne pela,	zakaj	bi vesela ne b′la. Saj vsak dan krog mojega	A
v grmovju se vesele, še rož′ce cvetijo lepo,	zakaj	pa bi štajerski fantič ne pel, ko lahko je najbolj	A
Sinoči je pela Sinoči je pela kot slavček ljubo,	zakaj	pa je danes rosno nje oko? Sinoči cvetoča, rdeča	A
rosno nje oko? Sinoči cvetoča, rdeča kot kri,	zakaj	pa ji danes obrazek bledi? Imela je vrtec, oj	A
saj si sama kriva: imela si fanta luštnega,	zakaj	s′ ga zapustila. Sirota jaz okrog blodim Sirota	A
vprašale so rožice vse. »Venite, rož′ce moje,	zakaj	bi še cvetele, zapustil fant je mene, venite	A
fantje 61 Oh, kakšen je bil ta jager 62 Oh,	zakaj	so meni te bistre nogé 64 Oj dekle, kje si ti	A
ne bo! [ Cerkno ] . / . / stran 64 . / Oh,	zakaj	so meni te bistre nogé Oh, zakaj so meni te	A
64 . / Oh, zakaj so meni te bistre nogé Oh,	zakaj	so meni te bistre nogé, da ne smem si z dragim	A
da ne smem si z dragim ja skakati več! Oh,	zakaj	so meni te bele roké, da dragega ne smem obinjati	A
roké, da dragega ne smem obinjati več! Oh,	zakaj	so meni te črne oči, da ne smem več gledat′	A
oči, da ne smem več gledat′ ljubga si! Oh,	zakaj	so meni ti dolgi lasje, da ne smem več pletati	A
da ne smem več pletati pantelčov v nje! Oh,	zakaj	so meni moje misli vse, da skoz morem misliti	A
ko sva sama v sušini . / . / stran 63 . /	Zakaj	morajo biti sončni zahodi sončni zahodi Zakaj	A
Zakaj morajo biti sončni zahodi sončni zahodi	Zakaj	niso sončni zahodi sončni vzhodi in sončni obstoji	A
JUTRANJI KLEPET 36 POLJUB 38 PLES S TEBOJ 39	ZAKAJ	TAKO 41 KAR NAENKRAT 42 VALČEK 43 NE POZDRAV	A
na skrivnostna krila. . / . / stran 41 . /	ZAKAJ	TAKO Ko sonce popek rdeče vrtnice obsije, se	A
NE POZDRAV, BILO JE SLOVO Zdaj šele vem,	zakaj	si ob meni postal, zakaj si odlagal ta zadnji	A
SLOVO Zdaj šele vem, zakaj si ob meni postal,	zakaj	si odlagal ta zadnji poljub, čemu si izbiral	A
. / stran 61 . / NEZADOVOLJNI GOBEZDAČI	Zakaj	pozimi si želimo mehkih trav, poleti za mimozami	A
želimo mehkih trav, poleti za mimozami ihtimo,	zakaj	trenutek, ki življenje spremeni, tako je hiter	A
življenje spremeni, tako je hiter, da ga zamudimo?	Zakaj	vse to, kar nas obkroža, preprosto, v tak šopek	A
navade, drugačnosti ceniti, še lepše, ko spoznaš,	zakaj	ostajajo, odhajajo in veš zakaj so mogli priti	A
ko spoznaš, zakaj ostajajo, odhajajo in veš	zakaj	so mogli priti, iti. Kako lepo je biti ženska	A
čustvenih in miselnih zgodb. Pesnica najbrž ve,	zakaj	je želela objaviti prav takšne, kakršne so.	A
USODA 30 . / . / stran 4 . / IZZIVANJE 31	ZAKAJ	NE?32 ZAMUDIL SI 33 DANAŠNJA LJUBEZEN 34 PLAČILO	A
pripravljen za oba! . / . / stran 32 . /	ZAKAJ	NE? Nekateri trenutki, ki hočejo zase odgovor	A
In spim ... Le	zakaj	ničesar drugega ne doživim? VRTNICA Lupinice	A
Ime mi je Življenje. Odpri svojo školjko.	Zakaj	si v njej? Zakaj si poln strahu?	A
Zakaj si v njej?	Zakaj	si poln strahu? Globoko v sebi hrepeniš po srečanju	A
v množici trepetajočih listov in rekla sem,	zakaj	pa tako rasteš in tvoje veje so me hotele pobožati	A
Otrok 17 Mega pav 18 Prebodena 19 Tiho žitje 20	Zakaj	jaz bivam 21 Moja soba 22 Bela elegija 23	A
telo in en velik JE. . / . / stran 21 . /	Zakaj	jaz bivam Veš, jaz bivam zaradi ljubezni.	A
naznanil zdravnikov prihod. Reza se je ustrašila,	zakaj	odkar ona pomni, še ni bilo zdravnika v naši	A
dni; tudi Rezi je šla kuha bolje izpod rok,	zakaj	skleda se je pri jedi izpraznila do dna kakor	A
dvakrat in celo trikrat. Ni mi bilo več dolgčas,	zakaj	branje je rodilo toliko novih, dotlej popolnoma	A
nas doleti kaj dobrega. Mene je že doletelo,	zakaj	ženin Žok je prišel bolj vinjen kot vsi drugi	A
razumno dekle. Žok je kmetoval le malo let,	zakaj	zlezel je v dolgove, ker mu kmetija ni hotela	A
rebra, krvavitev v prsih in ranjena pljuča,	zakaj	pri vsakem globljem dihu je zaječal in z muko	A
prepričanje, da ima pijanec dva angela varuha,	zakaj	sicer bi moralo biti njenega nerodnega Žoka	A
orožniški načelnik in me oblastno motril. »	Zakaj	pa ne, če me ljudje prosijo, saj sem že pet	A
Dolgo so se razgovarjali možaki, a ne zaman,	zakaj	zmagala je pamet nad službenimi predpisi in	A
spoznal, da ni začel v pozdrav javkati: »O,	zakaj	me niste pustili umreti, dohtar!O, koliko trpim	A
umreti. . /\ .. stran 32 . \/ Je že vedela,	zakaj.	Bo že prav.«	A
vsakokratni vpis vprašanje: »Biti ali ne biti«,	zakaj	če je že imel denar pri rokah, je gotovo založil	A
nisva nikoli govorila. Listomaz ga ni pozabil,	zakaj	kadar je bila prilika, da je kdo potreboval	A
drevescu čim več korenik. Kmalu mu je bilo vroče,	zakaj	pri nas je sonce že pred pomladjo močno.Slekel	A
samokolnico. Dolga je bila takrat tista kratka pot,	zakaj	oče je postajal pri vsakem koraku.Dospevši do	A
smem!« Mati se je spravila nadme z očitkom,	zakaj	je nisem takoj poklical, in poizvedela od mene	A
»Kaj nas strašiš brez potrebe.	Zakaj	bi prav letos umrl, ko smo tako lepo preuredili	A
molk med nama. Jaz sem se zamislil v vprašanje,	zakaj	moj tako probujeni in bistrovidni oče odklanja	A
bilo kaj težko, ne toliko zavoljo ugotovitve,	zakaj	očitni so bili znaki želodčnega raka, kolikor	A
muk. . /\ .. stran 51 . \/ Na moj očitek,	zakaj	niso ostali pri tem ali onem prejšnjih zdravnikov	A
tiste kroglice, ki ji vsakikrat pomagajo!« »	Zakaj	pa ne greste k tistemu zdravniku, ki pozna vašo	A
zagrabil jezik v sredini in ga potegnil naprej,	zakaj	v ustni duplini se ni dalo delati.Kajpada je	A
trepetali, morda od strahu, morda od mraza,	zakaj	krvavečega človeka hitro zebe. Pregled je bil	A
temna noč, ko sem prišel do starogorske poti,	zakaj	luna še ni vzšla.S kolesarsko svetilko sem srečno	A
stran 91 . \/ Sreča, da sem jo vzel s seboj,	zakaj	tista majhna, zakajena in smrdeča petrolejka	A
žila se ji ni dala otipati; babica je javkala,	zakaj	je ona tako nesrečna, da mora doživljati take	A
»Kako kaj, botrca?« sem jo ogovoril. »	Zakaj	me dramite iz tako lepih sanj?« je dahnila in	A
vzpenjati proti Fovškemu kalu (Kalu nad Fobco),	zakaj	od severa je pritiskal grgarec, kakor pravijo	A
prikukala stara, sključena ženica, in se čudila,	zakaj	ne vstopim, ko je taka sila. »Pomagajte najprej	A
njegova tašča. Med delom sta mi razložila,	zakaj	so me klicali.Gospodinja je imela v prejšnjih	A
izjavljala, da želi nama tako prijetne vožnje,	zakaj	njej je tako toplo in mehko, da bi kar zaspala	A
delavstvo, ki gradi železnico. Hudoval sem se,	zakaj	ni voznik rajši pripeljal žene kar naravnost	A
bila razumna; pravilno je presodila položaj,	zakaj	površen dotik me je prepričal, da je maternica	A
kako naj ga kaplja porodnici na omamno krinko,	zakaj	potrebna je bila globoka omama, da bi odjenjala	A
»In resnično!« sem dodal. »	Zakaj	pa ne greste k tistemu, ki vam je bil že enkrat	A
ko sem vršil svoj posel, ki ni bil pretežek,	zakaj	truplo je bilo globoko vdrto in drobje v njem	A
diven razgled se mi je odprl na vse strani,	zakaj	obzorje je bilo vedro kakor ribje oko. Sonce	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani