nova beseda iz Slovenije

zakaj (1.101-1.200)


smehljal, kakor da se ne more spomniti, ne kdaj ne      zakaj      ga je Leif spet priklical v svetlobo, a smehljal  A
večkrat pomenilo, da gre za primorskega Slovenca,      zakaj      v kraju, kjer je vse do skrajnosti preprosto  A
morebiti mu je bilo, kakor da se ga dotika sin,      zakaj      v meni se je tedaj utrnila misel, da sem se  A
plete, in videti je, da je začel že zarana,      zakaj      zdolž barake jih leži vznak že dolga vrsta.  A
Prav takó harmonikaš.      Zakaj      zares so noro igrali in se niso hoteli utruditi  A
naj jih usliši. A nihče ni imel časa zanje,      zakaj      takrat se je že začelo hudo.Vse tiste slamnjače  A
nad prvo plastjo hitro sestavljali drugo. Saj,      zakaj      treba je bilo hiteti.In tako ni bilo časa, da  A
pomislil, da ne bi poslušal tožb v tovornjaku.      Zakaj      medtem se je znočilo in nisem videl predse,  A
je Janoš vodil delo. Čisto novo delo seveda,      zakaj      to je bilo po dolgem času prvič, če izvzamem  A
bolniki, kakršne je ustvaril krematorijski svet.      Zakaj      jih potem puščajo iz vagonov, če potem streljajo  A
bil Janoš vse dni ležal zraven mene. Kdo vé      zakaj      je bil z mano takó tovariški.Morebiti zato,  A
brezvladnega ozračja predvsem in samó oaze miru;      zakaj      drugače je spet gospodovala dialektika potreb  A
traubenzuckra vse, kar je bilo na razpolago. Kdo vé      zakaj      pa je bilo toliko raztopine grozdnega sladkorja  A
puško na rame, bi si lahko mislil takó ali takó.      Zakaj      ves čas se je nekako bedasto veselil, takó da  A
staknili. V kaki veterinarski ambulanti vsekakor,      zakaj      velike so bile ko dno kozarca in jih je bilo  A
reči, zadovoljen sem bil, da sem sulfamid imel,      zakaj      zavoljo njega se je obred tako za bolnike kakor  A
podstrešje. Res, odšel sem na podstrešje, a ne vem,      zakaj      sem se odpravil gor.Morebiti iz vneme, da bi  A
oblika zleknjenih udov, posebnost njihove lege.      Zakaj      telo vendar ne spremeni svojih potez, ko neha  A
smehljaj v trenutku, ko je odhajal iz Harzungena.      Zakaj      vse, kar je še migalo, je moralo peš na postajo  A
Polagoma stopam proti baraki z dimnikom,      zakaj      vse kaže, da je zdaj prazna.Rad bi bil brez  A
pogube. A sem hitro uvidel, da sem se zmotil,      zakaj      iz njegovega mladega obraza, ustnic in iz oči  A
tod sprehajali zaljubljeni pari?« brez pomena.      Zakaj      za nas je veljala apokaliptična dokončnost v  A
odziv v spominu; seveda je glas čisto drugačen,      zakaj      žokanje lesenih cokel je bolj trdo in votlo  A
slepi nagon, prvinsko, celično razpoloženje;      zakaj      v tistem ozkem prostoru sem bil v samem brlogu  A
in sem hitro pomislil, da je še zelo zgodaj,      zakaj      če ne, bi se Vaska že začel motati nad mojo  A
vozovi in so ga gruče napadle, da bi ušle mrazu,      zakaj      sunki oblegajočega vpitja so bili samó zvočno  A
začeli prestopati na snegu, a je bilo čudno,      zakaj      so to počenjali, ko pa so imeli škornje in kučme  A
volčjaki, ki . /\ .. stran 135 . \/ so se kdo vé      zakaj      zagnali v visoke posode, noro lajali, se vzpenjali  A
luskinasta meča. Dal sem mu listek za revier,      zakaj      takšnega bodo zagotovo sprejeli in zvečer ga  A
Links - zwo - drei - vier.      Zakaj      pred stražnico nas je štel častnik. Po petelinje  A
oporekati, da je bil moj poskus skoraj gotovo jalov,      zakaj      zavoljo mojih listkov so pomrli samó kakšen  A
podvomila, ali ni bila mogoče bomba iz letala.      Zakaj      sirena je večkrat tulila. Ranjencev pa bi onadva  A
zraka. V kotu so bili in nič ni bilo videti,      zakaj      sem jih oprostil dela, samó z vonjem po stranišču  A
človeške zemlje. Pa tudi smrad je moral biti hud,      zakaj      straža se je bila oddaljila in jih varovala  A
da naslednjega dne ne bo imel komu krasti,      zakaj      Belgijca ne bo več.Takó je Cigan po turško sedél  A
vročičnost. O dveh Francozih pa nisem vedel,      zakaj      sta deležna Robertove protekcije. A bolj kakor  A
zelo nerodno človek teče, takó zavit v odejo.      Zakaj      teči je treba po snegu, to je. Okoli gležnjev  A
lakota. Mogoče je čutil, da sem ga razbral,      zakaj      prisrčno me je pogledal in potegnil iz nedrij  A
tovornjaku. Tudi listek za Staneta sem mu dal,      zakaj      če ne, ne bi nihče skrbel zanj, ko se bo v Dori  A
razodeti, da bo takšnih uniform kmalu konec,      zakaj      v Münchnu je bila z nami v zaklonišču sredi  A
skušal razumeti, kaj pravi, spraševal sem se,      zakaj      se bo rešil.Ker je dober krvnik?  A
smo prišli na vrh, najpoprej nismo nič videli,      zakaj      valil se je gost dim, ki ga je veter cefral  A
niso bili več deležni te zamudne prednosti,      zakaj      lonci so bili prazni in uvrščeni ob zidu na  A
177 . \/ Ne smeš se bati smrti, so rekli,      zakaj      če se je bojiš, se spotakneš in takrat smrt  A
seciranja, pa je zdaj prav njega doletelo. Kdo vé,      zakaj      sem po sili skušal povezati dogodke, ki niso  A
človeško srce, na Mladenovo srce, na njegove oči.      Zakaj      ves čas so šle nosilnice mimo nas in nosile  A
težkim kamnom na ramenih. Mora biti težek,      zakaj      zgoraj teče ozka steza po robu prepada in tam  A
Oči? Da,      zakaj      v resnici podobam nisem pustil, da bi mi prišle  A
naredili čezme. A sem ga čezse naredil tudi sam,      zakaj      odhajal sem v neznano, ko sem se spustil na  A
Nekateri pa so kar obsedeli na školjki.      Zakaj      tudi driska je nazadnje vodila k miru.Lakota  A
da se lahko . /\ .. stran 186 . \/ zbere.      Zakaj      zavest razosebljanja je hujša kot lakota in  A
vreče. Zavoljo njih je bilo prostora še manj,      zakaj      papir strči, se ne vda kakor koc, takó je šumenje  A
Ali pa tudi ne.      Zakaj      usoda sobe v eni baraki je bila enakovredna  A
spanec omrtvičil. Omrtvičil za zavest seveda,      zakaj      organizem se je kakor v komi, kakor v napol  A
branil, da bi se združene sile ne razpršile.      Zakaj      v telesih ni bilo dosti moči, a suhi udje poostrijo  A
mokrih cunj, ki se drgnejo ob mokre cunje.      Zakaj      naliv se je pomirjal in z dežnimi kapljami,  A
kost lesene . /\ .. stran 209 . \/ lobanje.      Zakaj      bilo je spet slišati tope udarce.A so se vrste  A
pa zanka počasi objema vrat. Zdaj razumem,      zakaj      smo takó dolgo stali. Nova oblika podaljšanega  A
dotikajo tal, ljudje pa v polkrogu pasejo zijala,      zakaj      vsi so jih lahko prišli gledat.Grozljiva predstava  A
In Jeanu.      Zakaj      če Jean ne bi o meni povedal Leifu, bi bila  A
njegovo srce spočelo. Saj, a zdaj moram ven,      zakaj      zares ne morem nič vzeti za na pot iz tega risa  A
spomin na Oswiecim. . /\ .. stran 220 . \/      Zakaj      tako?Zakaj gloriola čistega junaštva za tiste  A
Zakaj tako?      Zakaj      gloriola čistega junaštva za tiste, ki so padli  A
nanagloma izgovorjen spomin, drugače pa molk?      Zakaj      ste se na takó izdajalski način otresali neljubega  A
upornik? Kaj mogoče ni bil celó še bolj junaški,      zakaj,      ko so ga ujeli, se je lahko zanašal samó na  A
orodje, s katerim je zaslonil svoj pogum?      Zakaj      dvojno merilo?Če pa so se res nekateri slabo  A
sodelovali z uničevalci (kar je treba dokazati),      zakaj      naj bi na vso množico rajnkih in na skupino  A
se spet znašle v kraljestvu barv in rastí.      Zakaj      se nisem odzval tvojemu listku, ki me je vabil  A
in pa Rosenberga lahko razložimo s strahom.      Zakaj      nobenega dvoma ni, da igrá pri tem glavno vlogo  A
posmeh desetim milijonom upepeljenih Evropcev.      Zakaj,      kakor ugotavlja doktor Mitscherlich, niti eden  A
presoje: število ne dopušča drugačne metode.      Zakaj      potem nemi hlad postrojenih vrst?Pa saj niso  A
A česa me krivite?      Zakaj      pustite, da stopam kakor tujec mimo vas navzdol  A
vrste jih imajo pred sabo, a so vseeno neme.      Zakaj      se ne premaknejo, zakaj kaj ne vzkliknejo?   A
a so vseeno neme. Zakaj se ne premaknejo,      zakaj      kaj ne vzkliknejo? A ne, boljše da ne.   A
Čujte, saj sem potem, ko sem bil tolmač... A      zakaj      me silite, da se zdaj še ponižujem s tem navajanjem  A
Rajši me obsojajte zaradi tega komisa.      Zakaj      če je kadilčevo telo nazadnje klonilo, se je  A
videti je bilo, da rahlo niha. In je bilo res,      zakaj      spodaj se je jeklene vrvi, ki je pridrževala  A
ponižanja pred očmi plavolasega nemškega boga.      Zakaj      prav takrat je ob mojem pacientu začelo lesti  A
stran 249 . \/ bilo, da sem ga sploh vzel.      Zakaj      zazdelo se mi je, da mi ga je plavolasi poslal  A
šepnil sam pri sebi in vtaknil roko pod teme;      zakaj      le ima tak dolgočasen zavaljenec mlado deklè  A
Začeti pogovor z njo?      Zakaj      pa ne.Oditi v vodo, ko bo šla ona, odplavati  A
»Adriana!« je popravila. »     Zakaj      si takšna?« »Jaz sem zmeraj jaz.  A
Ne?« »A      zakaj      nočeš razumeti.Saj ne gre vendar samo za ime  A
premaganem, skoraj pozabljenem ponižanju. »A      zakaj      bi se spakovala v jeziku, ki ga slabo znam?  A
zgornji terasi in je že tretji dan sama? In sploh,      zakaj      iskati pozabe pri dekletu?Neznani ženi?   A
Saj.      Zakaj      pa ne?Zadušiti v razvratnem vrtincu neutešljiv  A
Zadušiti v razvratnem vrtincu neutešljiv nemir.      Zakaj      pravzaprav ne?Saj se ta rešitev vse dni zmeraj  A
znova vsiljuje ko neizprosna nujnost. Da,      zakaj      pa ne? Stopiti k Liliani: ‚Ne morem biti zate  A
A če je to ravnovesje edino, ki se ponuja?      Zakaj      vendar ne? Ravnovesje uničenja?  A
Nedvomno, tišina ruševin. A      zakaj      pa ne?Kaj?  A
»Počiva.« . /\ .. stran 19 . \/ »     Zakaj      počiva, mama?« »Truden je.«   A
»Kaj je, srček?« »     Zakaj      je galeb truden?« »Zato ker je dolgo letal nad  A
»Zato ker je dolgo letal nad pristanom.« »     Zakaj      pa je dolgo letal?« »Hrane je iskal, srček.  A
zateglo, potem jezno zavpije glas zgoraj.      Zakaj      le se obotavlja?Ali pa bi rad, da bi se dodobra  A
Čaka drugo?      Zakaj      pa ne, čeprav ne pozna nobene in se sprašuje  A
in odsotno posluša bolničino tolmačenje. »A      zakaj!     « je rekla; in vsa potrta in nesrečna je, ker  A
»Noge?      Zakaj      noge?« »Steklenice sem umivala.  A
sedemindvajset let imaš, stara si mi, krtača! »     Zakaj?     « je vprašala. »Takó,« je rekel.   A
nogah, zato je zdaj sedla na pete in počiva.      Zakaj      takó neusmiljeno drgneš, zakaj se vse dni takó  A
pete in počiva. Zakaj takó neusmiljeno drgneš,      zakaj      se vse dni takó ženeš? Moram se gibati, pravi  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA