nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Smrt nedolžnega velikana, poved v sobesedilu:
Sredi reke se je ustavil, da bi še enkrat pogledal po dolini, to se pravi, da bi se od daleč ozrl na svet. To je bila njegova stara navada, zakaj voda po njegovem občutku ni bila kos sveta, ki je trden in nepremičen, voda je bila izven sveta in daleč od sveta, prav kakor nebo; razlika je bila samo v tem, da je Matic s sveta lahko stopil v vodo, na nebo, ki so se po njem tako brezskrbno drsale ptice, pa ni mogel stopiti. Zato je rad stal sredi reke, sredi tega tekočega elementa, ter se od tam - od daleč - oziral na svet, v svojo dolino, ki je bila kakor velikanska, globoka zelena zibel, pokrita s sinjim obokom prosojnega neba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani