nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zadnje dneve je živela samo še ob vodi in ko tudi voda ni hotela dovolj hitro iz nje, je kuhala čaj iz preslice, da je še zadnja umazanija, da so ob vodi in čaju še zadnji drobci zaužitega umazanega sveta stekli iz nje. Šele takrat, ko je bila tekočina, ki je prišla iz telesa namesto umazanih prežvečenih, v telesu pregnetenih snovi, ko je bila ta tekočina povsem prosojna, čista kakor voda, kakor njeno ime, ki pomeni: čista, šele takrat se je umirila, šele takrat ni več slišala ne vprašanj ne posmeha dekel ne krohota fantov pred cerkvijo, ni slišala sestre, ki se je pripeljala iz Ljubljane in ji brez prestanka govorila, naj že vendar začne jesti ali vsaj piti kavo, ki je vendar tako čista in hkrati poživilna, ne bratovih jeznih renčanj, ki so bila jezna toliko bolj, ker mu posli spodaj v Trstu niso dobro tekli, ne očetovih zaskrbljenih premišljevanj, ničesar. Življenje je bilo naenkrat čisto kakor voda, ki je šla od nje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani