nova beseda iz Slovenije
drva sekal ‒ za druge ljudi. Saj to je navadna | usoda | ‒ to je gorje. Tako je postal star hlapec; | A |
Drevo ga je ujelo in pobilo. Taka je | usoda | na tem svetu: v čevljih spočet, v čevljih umrl | A |
mehak, omahljiv ‒ vladen. Pa vendar naju bo | usoda | nekoč zedinila.Nekoč ne bo voljen ni on ni jaz | A |
/ . / stran 61 . / IV »Napni le žile vse, | usoda! | Skrij veselje v oblake strelonosne! | A |
stoletnih hrastov krepko rast, a ne daj nam ‒ ‒ | usoda | omahljiva ‒ v strupu vsakotedenske ‒ zaplembe | A |
filister, ako bi tudi tebe ne zadela enkrat enaka | usoda, | kakor žuga danes meni.«‒ | A |
Petrovemu predlogu; . / . / stran 15 . / s tem je | usoda | mladega bitja za sedaj odločena.Tudi mati Polona | A |
za vrat in potegne v hlev. Toda Topolščakova | usoda | se je morala danes izpolniti. Komaj je zaloputnil | A |
pogledal v vabeči obraz. Vendar ne žaluj ‒ taka | usoda | je pred teboj in bo za teboj zadela milijone | A |
hoteli na Kapitolu slovesno venčati; toda blaga | usoda | je odločila, da se pesniku, ki ni pel za svoje | A |
Tam na strani stojita moža, katerima je višja | usoda | posodila svoje zemljo ravnajoče žezlo.Starejši | A |
prijatelj, da te Cvetanina sreča bolj zanimlje nego | usoda | vsega človeštva; tembolj, ker tiči v tvojem | A |
kakor mi je povedal Plahtalič, podobna je vaša | usoda | moji nesreči: jaz sem izgubila moža šesti dan | A |
kako pomilovanja vredno se je preobrnila njega | usoda. | V ječo je pahnjen, ker je izdal ponarejen bankovec | A |
da se reši te muke, čim prej, tem rajši. Nje | usoda | je naglo odločena, ako prizna, česar jo dolže | A |
poznejših stoletij in zlasti povedati, kakšna | usoda | vas je pregnala od učenjaških stolic v jame | A |
vrtinči proti stropu. Račita povedati, kakšna | usoda | vaju je zanesla na to kamnito morje; potlej | A |
ga rešiti čudne usode ... Res, neumevna mi je | usoda! | ...Ko pridem časi pod milo nebo in gledam od vrat | A |
stoletju, kakor prej, ali naključje ali zla | usoda, | da so tisti slovenski otroci, ki so zrasli v | A |
ovenčan z razbeljeno železno krono. Slovanska | usoda | je čudno pletla zgodovino na jugu, da sta se | A |
ni mogel imeti koristi. Čudno se je vršila | usoda | Slovencev po kratki dobi preporoda in iskrene | A |
manjši je narod, takisto žalostnejša je pesnikova | usoda. | Velik pesnik deluje za vse človeštvo in za pozne | A |
k obedu, kdor ne more delati. Enaka je tudi | usoda | starčkov, kadar jim odreko mišice ali duh ali | A |
sodišču. Ni enega gospoda ni zadela Pavličeva | usoda; | temveč oba izvestno potrdita, da po tem požirku | A |
naj ti povem, da se bo jutrodan odločevala nje | usoda. | Ščitil in branil jo bom pri končni obravnavi | A |
igrati tako, kakor igra z njim, s Samoradom. Nje | usoda | mora viseti med obsodbo in prostostjo, da bo | A |
slovenskemu. . / . / stran 166 . / To je naša | usoda. | VIII Poslednje opravilo zgodovinskega zvonca | A |
zapovedoval moj ded, temveč s hvaležnostjo, da je mila | usoda | mojo malenkost prihranila za devetnajsto stoletje | A |
Tukaj je končno mir dosegel Mlekojed, ki ga je | usoda | pregnala od srečnih triglavskih planin in preganjala | A |
hoja od vrhunca nizdol samo nazadovanje. To je | usoda | vsega človeškega delovanja in zatorej ne bodo | A |
Preden je jela jutranja zora žareti, je bila | usoda | kristjanov določena.Vse bogastvo na Gradišču | A |
Odločite se! V tvojih rokah, Mir ko, je | usoda | tvoja in tvojih tovarišev.Ti si Zalin mož. | A |
zemlji domači. Globoko v srce se mu je usmilila | usoda | neznane, toda nesrečne žene.Čutil je njeno trpljenje | A |
od ostre kose njegove; trava in cvetica - ena | usoda! | Ali kaj je to? | A |
njegovega življenja; zdaj se mora razsoditi njegova | usoda, | in bal se je te razsodbe.Že ji je hotel vrniti | A |
kar ji morem zapustiti. Zase ne govorim: moja | usoda | je sklenjena, z življenjem mojim je pri kraju | A |
torej prebiva! Tukaj se mora odločiti moja | usoda! | Vidim jo, ko stopa tanka in visoka lahno in ponosno | A |
»Bratovski gomili«. | Usoda | ga je namenila tistemu njenemu lastniku, ki | A |
Poročila sta se še tisti mesec in odslej jima | usoda | ni grenila več življenja. Po tem kratkem | A |
Kosovo polje, na katerem je na Vidov dan sovražna | usoda | ubila slavo in svobodo srbsko.O takem času sem | A |
pravico zase in pravico za vse. Ali sovražna | usoda | ni privoščila sreče in miru ne nam ne Avstriji | A |
Dolenjskem nezakonskih otrok ne tepe tako grozna | usoda, | kakor v drugih deželah.Z domačimi vred rasto | A |
Bogu in ljudem. Vas, v katero ga je zanesla | usoda, | stoji nekoliko ur pod Novim mestom.Pripeljal | A |
ustvarjeni v ošabni glavici. Nekatere išče blaga | usoda, | ali ne posluša njenega glasu.Ne izbiraje ne | A |
da ga nisem niti videl niti nanj pomislil. | Usoda | naju je zopet združila šele poldrugo leto po | A |
po vseh potih in krajih, kamor me je zanesla | usoda, | svoja volja ali naključje.Takrat, ko je zagorela | A |
izneveri prej on njej ali pa ona njemu. Meni je | usoda | drugače postregla.Zgodilo se je nekaj, česar | A |
koncu po sovražnikih našega naroda. Ali nemila | usoda | nam je ugrabila še isto leto tega oboževanega | A |
V istem fermanu nam je tudi naznanil, kaka | usoda | nas čaka, ako se ne bomo hoteli ravnati po njem | A |
dostojnega nadomestnika. In vendar mi ga je podarila | usoda, | ki ji ne morem biti nikdar dovolj hvaležen za | A |
posrečilo, da ste se izognili internaciji. Kakšna | usoda | je doletela vaše prijatelje, znance.Kaj ste | A |
jih bo morebiti nekoč same doletela Mirkova | usoda, | jih je zresnil in jih spomnil starih navad. | A |
»Kaj hočemo. Taka je | usoda | in božja volja,« je šepetala Katrica in si brisala | A |
sem in si želela, da bi se vzela. Je pač taka | usoda. | « Gašper ji je podal roko in se hitro poslovil | A |
se iz mraka. . / . / stran 44 . / Žarka dva | usoda | vedno bo ločila ‒ in nikoli se ne bosta v eno | A |
morda bi se bila tedaj za vedno odločila tvoja | usoda, | da ni bil izid boja negotov in da se nasprotujoči | A |
ostal tako hladen in nepremičen, kakor da mu je | usoda | odrekla zmožnost misliti in razumevati. Rajmondo | A |
Zdelo se mu je, da stoji pred Jurjem kakor | usoda. | To ga je navdajalo s posebnim zadoščenjem in | A |
zavzdihnil, kakor da je v Komoljevih rokah njegova | usoda. | »Komolja nas je spravil v nesrečo; Juri ve vse | A |
kakor ovenčan tlačan rimske cerkve. In ista | usoda | čaka vas vse, kar vas je tu zbranih.Mene smatrajo | A |
nasipa in tiho jokaje čakali, kaj da jima nakloni | usoda. | Končno se je prikazala iz bližnje hišice stara | A |
vprašala Margareta, kakor da je od Matije odvisna | usoda | njenega brata. »Seveda verjamem. | A |
zaradi njih vznemirjal, oni pa, kogar je doletela | usoda, | se je bolj bal tistega, kar ga utegne še doleteti | A |
manšet? Nikoli nič ne dosežem, preganja me | usoda! | ‒Kdaj pa mislite name? je vprašala glasno. | A |
ki ga je bil že davno odložil. ‒Prekleta | usoda, | je sikal.In tak naj pridem ž njo v kak lokal | A |
Ne žalosti se preveč. To je namreč nas vseh | usoda. | Tako boš ti ležala nekoč na smrtni postelji, | A |
ljudmi, je ravno tako kakor s to veščo. Pride | usoda | in udari po nas, ali še ne veste tega?Nad mano | A |
tej njegovi pripovedi, samo človekova žalostna | usoda: | starši se ne spravijo k parjenju zato, ker bi | A |
naj bi se že od nekdaj pisala naša narodnostna | usoda. | Obsedeni smo od Krsta pri Savici, od kraljev | A |
ljubljeno, Mano, ki mi jo je naklonila nerazumljiva | usoda, | Mano mojih sanj in želja, čudežno Mano, ki je | A |
nikoli zanositi. Čeprav je vedela, da je taka | usoda | neštetih žensk, ki jim je zastrupljeni svet | A |
usmiljenja. Človeka, ki je sopel na njej, je tepla | usoda, | in ona je bila del te usode. Začela mu je pomagati | A |
se je izteklo v nič. Prav lahko, da je ista | usoda | doletela tudi Astovo spolovilo. Pogled na razbohoten | A |
moraš mi pomagati, ker me drugače čaka grozljiva | usoda: | mučili me bodo, da bi zvedeli nekaj, česar ne | A |
na njem zrcali . / . / stran 77 . / vsa kruta | usoda | pisateljstva.Tudi trapanske šumnike je precejal | A |
porodila v srcu vesela slutnja, da se s tem nagiba | usoda | njegova na milejšo stran. S prvim vlakom | A |
li zdaj srečen. - In čemu tudi, - Komur je | usoda | rano z železno peto poteptala najlepše cvetje | A |
»Kodrána ljubi! ...« »Ali | usoda | sama je že podvrgla moške nam, zato se mi ne | A |
prebedasti so, da bi kdaj o tem razmišljali!« »In | usoda? | « vprašala je Olga. »Vi menite, da usoda | A |
In usoda?« vprašala je Olga. »Vi menite, da | usoda | ravna z nami?« dejal je nadporočnik. »Prazna | A |
godi človeku, ki mu je v cvetni mladosti vzela | usoda | najdražja bitja in ga pahnila v tuji svet živet | A |
da se poslovim, zakaj Bog zna, privede li nas | usoda | še kdaj skupaj!« »Res, Bog zna,« odgovori | A |
Minila je vrsta let. | Usoda, | ki nas meče kakor igrače iz kraja v kraj, hotela | A |
parazol. Zdaj je bil malone zadovoljen; dobrotna | usoda | mu je nadomestila učiteljsko službo in težko | A |
zakaj dosehmal so laž imeli za resnico. Moja | usoda | zahteva, da sem jaz prvi poštenjak, ki nasprotuje | A |
duh pri tebi ... In goreče želim, da te povede | usoda | zopet v naročje tvojih dragih.Omar! | A |
zveneči glas duhovnikov: »... pekel je tvoja | usoda, | raj je tvoja usoda, tvoja krivda je tvoja usoda | A |
duhovnikov: »... pekel je tvoja usoda, raj je tvoja | usoda, | tvoja krivda je tvoja usoda ...« | A |
usoda, raj je tvoja usoda, tvoja krivda je tvoja | usoda | ...« | A |
ločiti se Tilki še sanjalo nikoli ni; pa nemila | usoda | in njegov oče sta drugače sklenila. Večerja | A |
svoje slike, jim ni še šlo nikdar. Le zakaj je | usoda | na tako krut način vrnila udarec. »Kdaj se vrne | A |
očeta svoji otrok. . / . / stran 66 . / Zla | usoda | pa očitna ne izbira lepo po vrsti, ampak na | A |
bojim se in verjamem, da je tudi tukaj na delu | usoda. | « »Zagotovo,« sem prav pametno rekla. | A |
prebivalci od tega potegnili še največ. Ampak, ne, | usoda | je morala poseči vmes, v obliki rdečega petelina | A |
brneli stavki vodje gradbišča, ki je rekel, da | usoda | ničesar ne pozabi, vse vrne in povrne v večkratni | A |
kajne? Kot bi se zavedal, da je od njega odvisna | usoda | Lipice,« je spet modroval Franček, ko je Adam | A |
pa se je zazdelo, da je tokrat zanj poskrbela | usoda. | Dekle bi lahko bilo pravšnje. | A |
Ljubezen ne izbira kraja, človeka, dogodkov. Vse je | usoda, | kemija in nič ne moreš pomagati,« je rekla Olga | A |
zdravja ni bogastva. ◆ Brez znoja in truda | usoda | je huda. ◆ Brezdelje utruja. | A |
za dva stara človeka. »To nama je naklonila | usoda, | « rečeta, prisedeta in pojesta, kar je bilo. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |