Sedaj nastopi še druga pomoč na korist otroku v podobi stare Petrove tete, ki ima preužitek pri Svetlinovih in s katero dobro ravnajo, ne le ker so vobče dobri ljudje, ampak tudi ker vedo, da hrani ona še vrečico starih tolarjev, in o kateri sodijo, da jo dobi enkrat tisti, ki je najbolje ravnal s staro ženico. Ta teta Urša se oglasi na stopnicah in, ko ji dopovedo dogodek minule noči, pritrdi takoj Petrovemu predlogu; s tem je usoda mladega bitja za sedaj odločena. Tudi mati Polona nima ugovora več.