Torej se bom lahko ogibal povesti o ljudeh Veselinovega imena. Sicer pa je bilo tudi po devetnajstem stoletju, kakor prej, ali naključje ali zla usoda, da so tisti slovenski otroci, ki so zrasli v veselju in bogastvu, kaj radi zatajili materin svoj jezik in svoje koleno. Tudi pozneje je bila našemu narodu ‚krušna mati’ največ kmetska hiša, ki nam jo je nekdaj tako nepozabno opeval naš Simon Gregorčič.