Samorad bere na njega obrazu žalost in zbeganost; drug človek pa bi sodil, da je to potuha in hinavstvo. Vendar se tudi Samoradu zdi nekako sumnjivo, da vratar vpričo njega zažvižga, česar se prej nikoli ni predrznil, in da vrtnarskemu dečku, ki je pritekel na žvižg, nekaj šepne na uho in ga pošlje skozi velika vrata v vas. Vratar Miško pove, da se je pred kakimi tremi urami v gradu vršil sodni navod, da so vse po gradu in po shrambah preiskali in popisali, mrliča Pavliča raztelesili in da so naposled vse duri in zapahe zapečatili ter gospo Cvetano pred kratko uro odvedli k sodišču.