tukaj (501-600)

enako se zdi. Kadar se bliža človeku, srečnemu	tukaj	nikjer, konec nemirnemu teku, hladni življenja	A
hribu imena nezabnega: Žale, kako je precvitala	tukaj	pomlad, in hladne vodice so tu šepetale in cvetju	A
Ob sestanku (A. U.) O, da si zopet	tukaj,	draga duša, po dolgih letih trudov in skrbi	A
dejanje moško naju veže zdaj! Da le si zopet	tukaj,	draga duša, po kteri hrepenel sem tolikrat!	A
III. Od	tukaj	daleč za gorami nocoj po venčanih grobeh večerni	A
na prisoji ‒ vse prazno! Oh, a tudi notri,	tukaj	notri čutim, da je v temni duši moji vse ‒ prazno	A
nevidno roko boža óbraz moj. O kaj je meni	tukaj	carska krona, in kaj posvetna slava?‒ Dim lehak	A
Kakóve divne snuješ probleme? No,	tukaj	jih lahko na tihem snuješ v naročju prirode	A
Ključ? Da,	tukaj	je ključ!« zakliče starec in vtakne ga v vrata	A
saj vem čimdalje menj od tisoč skrivnosti sem	tukaj	obkoljen! Pokaži mi knjige!	A
valovi, svedoki mi srečnih dni, kaj ste vedno še	tukaj	v pogorju? Ne, motiš se, motiš, že davno oni	A
Kot na majke prsih belih detece nebore sanja,	tukaj	v krajih osamelih voda ziblje čoln brezdanja	A
njim uživa otec svet pokoj. Ah, dobro ti je	tukaj,	otec moj! A jaz potujem pot ti negotov brez	A
žaren, vendar, gladkà, belozoba ti ščukica,	tukaj	na kopnem sem varen. Prekrasni trg Prekrasni	A
‒ “Petelin, poje, se mi zdi, poteka čas mi	tukaj!	‒	A
zmede; de b′ enkrat se sklenile póti naji, me	tukaj	vidiš zdaj v samotnem kraji. Povedat′ moram	A
de bodo tamkej božji sklepi mili té, ki se	tukaj	ljubijo, sklenili. Ko šla domú sem z družbo	A
3 ”	Tukaj	bráte róko ti podájam oh, pri tem mi srce	A
3. ”	Tukaj	bráte roko ti podájam oh! pri tem mi srce	A
sólnce síje čez tihôtni gozdni svét, --	tukaj	sréča vénce víje, -- tu je sreče mladi cvét	A
daleč me proč od nebes -- kaj delam naj	tukaj	na svéti? Pri knjigi, pri peči ves čmeren	A
6	Tukaj	dremljem, pesmi kújem kot na gozdni tráti	A
vse do dna izpraznil svojo dušo - zdaj je	tukaj	véliki bankrot. Luč umira pred menoj na mizi	A
. / . / stran 52 . / O ne, ne hodi več od	tukaj,	samo nocoj ne, ljubček moj; takó mi je	A
lic mi izsesala kri ...“ O ne, ne hodi več od	tukaj,	samo nocoj ne, ljubček moj; takó mi je	A
prestanite, otroci - meni se mudi v harém,	tukaj	so sandale moje pa častite jih medtem.“	A
stran 56 . / 2 Ah ne, ne hodi več od	tukaj,	samó nocoj ne, ljubček moj; takó mi je	A
izsesala kri ...“ -- Ah ne, ne hodi več od	tukaj,	samó nocoj ne, ljubček moj; takó mi je	A
prestanite, otroci, le togujte še naprej:	tukaj	dam vam te sandale, da slavíte jih odslej	A
Src zdaj zvestih čaka, znanih ... Zopet vlak bo	tukaj	‒ čuj! Hlastno, hlastno ga on čaka, otopel mu	A
Src zdaj zvestih čaka, znanih ... Zopet vlak bo	tukaj	‒ čuj! Hlastno, hlastno ga on čaka, otopel mu	A
žaluje, tam svetu se luč izmed smrek. Zdaj	tukaj,	zdaj tamkaj ‒ ko zvezdica šviga, izginja, prihaja	A
vsemi svetimi To so že mrazni, hladni dnovi, in	tukaj	pozna je jesen, in pod meglo so krog vrhovi	A
Popotne pesmi Kannstadt poleg Nekarja Danes	tukaj,	jutri tam, Drugi kraji, druga mesta! Če mi všeč	A
gorje, Pozabil bi lastne nesreče; Počílo bi	tukaj	si trudno sercé, Hladilo si rane skeleče. Pa	A
sem cvet. Na šibki veji, tanki smreki Pripela	tukaj	dom si svoj; Preblizo tu si pri človeki, Človeka	A
zvésta! Solzeče prosi te okó; Ni dalje meni	tukaj	mesta, Rokó podajam ti v slovó. On, ki človeška	A
vbija, pojema, umira. Hinavstvo in laž ni	tukaj	domá, ne rjove tu vojska med brati serdita;	A
Strašnó na uhó mi voda šumi.” ‒„Končana je	tukaj	najina pot, Poklekni, deklè! saj ne pojdeš od	A
podobe in razne ukaze ... Težko, pretežko nam je	tukaj	živeti. Tam zunaj pri vas je trpljenje in boj	A
V gozdu Ah, lepo je v gozdu!	Tukaj	tihe so stezice, tu srebrne so vodice, pod nogami	A
pod nogami mehki mah kakor žametna preproga.	Tukaj	ptički žvrgole, tu vodice žubore, žubore in	A
pozdrav. . / . / stran 37 . / V tujini Tudi	tukaj	so poljane, tudi tukaj cvete mak, tudi tukaj	A
/ V tujini Tudi tukaj so poljane, tudi	tukaj	cvete mak, tudi tukaj se škrjanček vriskajoč	A
tukaj so poljane, tudi tukaj cvete mak, tudi	tukaj	se škrjanček vriskajoč dviguje v zrak. Vendar	A
Topla ptica lastovica, pridi, pridi k nam,	tukaj	je naš hram, tu je naša streha in pod streho	A
pšica = puščica . /\ .. stran 18 . \/ Mene	tukaj,	tebe čaka smrt na poti ti hitiš ji, meni sama	A
zašepeče: »Veš li, sosed, da so včeraj že ob zarji	tukaj	mimo po stezici šli drvarji?« »Vem!« - odvrne	A
molčim! . /\ .. stran 56 . \/ Kaj neki bi	tukaj	počel? Sred množic sem tiho obstala zazrla se	A
srce. Predramilo me je vprašanje: Kaj neki bi	tukaj	počel? Zrl množice bi valovanje kot jaz, bi	A
Nihče! - Brat me in sestra	tukaj	čaka... Joj - nad grobovi veter tiho plaka.	A
varstvu njenem mirno ždi vasica hrup sveta se	tukaj	ne glasi. Nad vasico plava glas zvonov kakor	A
Tam gor je luna.	Tukaj	not - kdo ve. Popačeni spomini se bude.	A
zavijem, ko Telekom in Ingrad sta za mano.	Tukaj	na voglu imajo dobro hrano; en znanec pravi	A
vlak iz Žalca. Zdaj se sam, gomoljk otožni,	tukaj	z mano sreča, a nočem ga pozdraviti kot brata	A
kolodvor in v njem ljudje iznikajo kot gobe.	Tukaj	me vsako jutro nekaj čaka. Najprej svež toast	A
Sosedov petelin mi vsako uro zapoje, da čas tudi	tukaj	teče daleč je do soseda, ljudje se komaj dosežejo	A
rumeni dren cveti in žal mi je, da ne bomo šli	tukaj	nazaj. A naše potovanje je krožno in nihče po	A
planini visoki pohajam za tropom ovčic. Saj	tukaj	na sončni višavi le sam sem, le sam gospodar	A
zakaj ti trepeče telo? . / . / stran 15 . / In	tukaj	smo tvoje norosti, norosti zgubljene mladosti	A
stran 35 . / ZAOSTALI PTIČ In ti si edini še	tukaj	ostal, oj ptiček, od trume vesele? In nič po	A
celicah živé. »Ne moti, potnik, se nikar, ni	tukaj	dom miru, ni vselej svet pokoj vladar sred tihega	A
‒ Jaz	tukaj	na pragu kot romar stojim, rad v tvoje svetišče	A
vzdihoval, saj našel si na božjem nebi, kar	tukaj	si zastonj iskal. Po svôbodi je hrepenelo, po	A
tebi žaloval, saj našel si na božjem nebi, kar	tukaj	si zastonj iskal! PASTIR Tam gôri tam gôri	A
srčnó! Ko travnat ôtok v puščavi prijazno	tukaj	zeleniš; vojak ponosen se mi zdiš, stoječ po	A
zeleni, nad njo škrjanec žvrgoli. Al spet si	tukaj,	znanec moj? Le dvigni se, naglas zapoj; ljubezni	A
tuje. Igra ni več mogoča, vsa svetloba je že	tukaj.	Čreda svetih bikov je daritev, kovač spet kuje	A
Latrine, Pissoir.	Tukaj.	Mož za vrati, kaj hoče on?	A
Ti? Ti	tukaj?	Pokopališče sanj.	A
tujec, a zdaj ne smem. Daj mi, da morem umreti	tukaj,	sedaj, glej, meni je ugasnil edini, poslednji	A
novo rast. Geolog bo učil: Vzporedne plasti,	tukaj	nič boja bilo ni, tukaj je tiho pokrilo morjé	A
učil: Vzporedne plasti, tukaj nič boja bilo ni,	tukaj	je tiho pokrilo morjé doline, polja in goré	A
........................ 122 Kaj pa, dekle,	tukaj	delaš .....................................	A
vesel′! . / . / stran 123 . / Kaj pa, dekle,	tukaj	delaš Kaj pa, dekle, tukaj delaš, rompompom	A
Kaj pa, dekle, tukaj delaš Kaj pa, dekle,	tukaj	delaš, rompompom! Kaj pa, dekle, tukaj delaš	A
dekle, tukaj delaš, rompompom! Kaj pa, dekle,	tukaj	delaš, rompompom! Kaj pa, dekle, tukaj delaš	A
dekle, tukaj delaš, rompompom! Kaj pa, dekle,	tukaj	delaš, na zelenem, na zelenem travniku? »Kaj	A
ta zelena trata, ta bo meni zadnji dom. Oj,	tukaj	bom počival, kadar jaz umrl bom. Bim bam, bim	A
strmi Babji zob. . / . / stran 256 . / Kdor si	tukaj	le zaukaj tu brez vseh skrbi! K raj′na mati	A
vodo; še valovi šepetajo in šumljajo med sabo.	Tukaj	Slava vence vije, srce bije nam gorko. Čujte	A
Mrzel je led, pridi se gret. Sonce gorko	tukaj	nam sije, trta ljubo gor se ovija, vince z gore	A
planini visoki pohajam za tropom ovčic. Saj	tukaj	na sončni višavi le sam sem, le sam gospodar	A
Oj ta zelena trata, to bo meni zadnji dom, oj	tukaj	bom počival, kadar jaz umrl bom. Di dredi redidon	A
Di dredi redidon, di dredi redidon ... Oj	tukaj	bom počival, kadar jaz umrl bom. Oj ti gorenjski	A
NOČ Ko bo odbilo in zažvenketalo, spet bodi	tukaj,	da ti zašepetam, da mi brez tebe dolgčas je	A
lahko ravnala s čustvi bolj skopo? Zdaj sem	tukaj,	zdaj sem tam, v mislih pa grem že drugam, več	A
prižiga in posvojenega drobi v dajatve. Dogodki	tukaj	so samo poudarek prigodničarja, ki ni poležuh	A
Vesti prestrežene kot praprot s trama bile bi	tukaj	nov koren lečen. Barodov Goren, pozlačena jama	A
Ozare divje, njive preorane ‒ so s kmetom	tukaj	ali le v spominu? Podobe so iz celega natkane	A
kotu in oni, ki je roža, je zasenčen ... ... od	tukaj,	kjer stojim, se vidi cvet ... A ti ga ne poznaš	A
Vse se je zgodilo tako preprosto, kot vse	tukaj	pomembne stvari ‒ ‒ kar v nekem trenutku si	A
volji, me še vedno ne moreš zasledovati, ker sem	tukaj,	ker sem vse, sem pod tvojimi nogami, v tvoji	A
smrti. Pred dvema dnevoma da je bil moj oče	tukaj	in hotel po vsej sili k meni. Iz usmiljenja	A
presledkih: »Kar češ - in moreš napravi - z menoj	tukaj	- v bolnico - ne pojdem!« »Prijatelj, ne kujaj	A
»Prijatelj, ne kujaj se kot otrok!	Tukaj	ti ne morem pomagati, ker nimam priprav, a za	A
zdravljenja in skrbne postrežbe, česar ne moreš imeti	tukaj	na stanovanju. Gospodinja je že zdaj izmučena	A
zid in mi rekel polglasno: »Hvala Bogu, še sem	tukaj!	Tam doli na Mlaki se mi je zdelo, da ne vstanem	A
dima, tam ogenj brez haska in z obilnimi dimom,	tukaj	resni ljudje pri mirnem delu, tam kričavi otročaji	A
se je oglasilo izza peči, »medve se tiščiva	tukaj	in čakava vaše pomoči.« Na običajni gorjanski	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani