tukaj (701-800)

se sklanja nad mizo, in ko se sklanja, mi ima	tukaj	spredaj takšno maso.Jaz pa takšen mlad petelin	A
Take nogavice!	Tukaj	v mestu!Ali so se oni, ded s pipo in ona s temi	A
vzpenjajo od peresa proti zgornjemu koncu. »In	tukaj	spredaj, a?Kakor iz kavčuka!	A
on pa kriči: ‚To je sergente Messina, tale	tukaj,	vaš predstojnik.In da mu bo vsak salutiral kakor	A
ozkem hodniku. Ni treba, da jetnik misli, da je	tukaj	zaradi njega.Če noče odgovarjati, njegova stvar	A
To bi moralo trajati. A veš, da ne bo, ker	tukaj	ne vejo še za tvojo krivdo, a ko jo bodo odkrili	A
polni primorskih fantov in mož. »Škoda, da nisi	tukaj,	« piše Dani, »vzgledno bi te kaznovali, ker si	A
in se začel raztegovati. »Dolgo sem se mudil	tukaj.	« »Zanimive stvari,« je rekel Maks.	A
187 . \/ NA ŠKOLJIH Linu Legiši 1 »Lej	tukaj!	« je vzkliknila. Smehljala se je, kakor to samo	A
sredi dve vrsti še nezrelih, belih pečk. »Lej	tukaj	spet jamo!« Zdaj je bil tudi on pri nji.	A
Bi rada našla morsko zvezdo,« je rekla. »Ne	tukaj.	« »Kje?«	A
vendar čudovito, če bi jo mogel srečati zdajle,	tukaj,	na obrežju, kakor jo sreča zdravnik v filmu	A
neskončnem in tihem dežju. Če bi jo mogel imeti	tukaj,	v ti rezki kraški sapi, je pomislil, takoj bi	A
bilo bolje čuti. Vsako noč, odkar so zavezniki	tukaj,	takó razsvetljen tisti hangar, je pomislil.	A
In bo šel v Argentino, če ne bo našel dela	tukaj,	v svojem mestu.Fant, ki mi je bil všeč.	A
avtomobilov takó leno; kakor za pogrebom. Vsaj nas	tukaj,	ki cela dolga leta ne vemo, kaj je megla.Pa	A
vstala. . /\ .. stran 290 . \/ »Izstopiva	tukaj?	« Potem so vozovi trčili in se ustavili.	A
oktobrskem soncu. »Vsa soba mi mora goreti kakor	tukaj	gmajna.« In gmajna je res samo žareča ljubezen	A
prostranost za ozadje svoje ljubezni. Takó	tukaj	tudi onadva tisti poletni večer, in takrat edinkrat	A
kljub vojski,« je rekel in stopil za njo. »	Tukaj	je bil, Enrico, veste,« je rekla gospa Amelia	A
rekla. »O, potem se je komaj začelo življenje	tukaj	pri nas! Potem smo imeli vlado tukaj, ministre	A
življenje tukaj pri nas! Potem smo imeli vlado	tukaj,	ministre smo imeli, avtomobile in naš Voditelj	A
imeli bombardiranj prav zato, ker je bival on	tukaj!	Pa ga tako barbarsko zaklati, nazadnje kaj je	A
srečali Luciano, vsak trenutek bi morala biti	tukaj.	Kar oglejte si vse, pa pridite; tudi če ste inženir	A
Tako 1930. leta. Tako 1941., ko je bil	tukaj	vojak in so ga v gostilni spraševali, ali je	A
srečni zavoljo konca tiranije, vojske in krvi.	Tukaj	pa je bilo zdaj vse kot brez duše.Videti je	A
bi risal načrt domovij za svobodne ljudi prav	tukaj,	kjer je med vojsko živel trinog, ki je njegovim	A
je rekla in odkimala z glavo. »Škoda, da ni	tukaj,	z vami bi se vse drugače pomenil kakor z nami	A
bilo lepo, ko bi povedali, ali se midva zdaj	tukaj	sovraživa.« »Ne vem -« »Ne, ne, povejte.«	A
Tako domači. Kakor da bi bili od zmeraj	tukaj	pri nas.Eh, pa korektni, moj dragi, korektni	A
od začetka skazi razpoloženje. Sreča, da je	tukaj	Luciana. Skoraj samogibno je pogledal na uro	A
ričakovalo setev dežnih kapljic. »Dve leti sem bival	tukaj,	« je tedaj rekel. »In ti je žal?« je hudomušno	A
sem mislil: dve leti, dve celi leti sem bil	tukaj	in zdaj - kar mimogredé odkrijem stvari, ki	A
da si moj nekdanji sošolec želi, ko sem že	tukaj,	slišati moje mnenje o neki zamisli.« »Pomeni	A
Morebiti. A čisto nobene zasluge nima za to, da sem	tukaj	in da se sprehajam z nenavadno gardsko predstavnico	A
ni zmeraj tako,« je rekel. »Glej, na primer,	tukaj	sva midva v tem popoldnevu.Ti bi rekla: izmišljeno	A
nadaljuje. Recimo, da midva živiva že skupaj, ne	tukaj	ob tvojem jezeru, ampak ob morju, na tržaški	A
Nasmehnil se je. »Poznam nekatere prebivalce	tukaj!	« je živahno ugotovila. On pa je težkal njeno	A
je vzpenjala navzgor in ga držala za roko. »	Tukaj	mora na vsak način biti,« je rekla. »Koga iščeš	A
iščeš?« »Glej ga, sem vedela, da mora biti	tukaj!	«Ustavila se je pred zapuščeno gomilo, ki je	A
zglavjem in je bila prekrita s travnatimi kepami. »	Tukaj	je,« je zadoščeno rekla in njena dlan se je	A
je pomislil.* Tudi tam je bilo drevje kakor	tukaj.	In tudi veverica je najbrž zbežala na bor kakor	A
samo da nisem, naivnež, zares upal, da bom	tukaj	doživel kaj izrednega.Saj, ker povrnjenec iz	A
tako srčkan in kratkočasen, tako da si mislim,	tukaj	na samem me bo poljubil - naenkrat pa je tak	A
ali kdove kam in ti ni prav nič mar, da sem	tukaj.	Videti je, kakor da si pozabil, da si z mano	A
rebri navzdol, dokler se ni morala ustaviti	tukaj	ob cesti in ob tej kotanji.« »Ob racah!« je	A
kakor kos lesenega stroja, se je vprašal. »	Tukaj,	« je zasoplo rekla in se ustavila. Bila sta spet	A
Pravzaprav se lahko šališ. Tri dni boš ostal	tukaj	ob jezeru, potem pa boš odšel z vtisom, ki bo	A
.. stran 120 . \/ Pred četrt ure sva bila	tukaj,	je pomislil; kako se hitro pomakne v spomin	A
pomaranče po vseh gardskih bregovih? Seveda so, a	tukaj,	na ti poti, ozračje ni napito samo s pomladnim	A
avtomobilske ceste. . /\ .. stran 130 . \/ »	Tukaj	me pusti, bom hitreje šla sama,« je rekla.	A
terasa iz cementa ter zraven nje garaža. In	tukaj	je bil glavni vhod, tik avtomobilske ceste,	A
se dogovorila, da bo tega in tega dne kosil	tukaj	pod tem latnikom!Pa še košček masla bo skril	A
temo in za misli v temi. »Tako pozno si še	tukaj,	« je rekel.Stopil je k malemu in se naslonil	A
Mali ga je radovedno opazoval. Tudi	tukaj	zunaj predora je bilo skoraj temno in mesec	A
mesec ni imel v sebi še zadosti moči. »Si še	tukaj,	čeprav je že skoraj tema,« je spet rekel. »Zdaj	A
nobene takšne noči. V letih, ki jih je preživel	tukaj,	ni namreč nikdar v mesečini negoval pokrajine	A
‚Čakaj, no! Ostani	tukaj	pri meni, in dokazal ti bom, da ni prav, da	A
preprosto, »če ne bi odpotoval, če bi ostal	tukaj,	bi bila tvoja.« On je molčal.	A
predrznil,« je zamomljal kuhar in mel predpasnik. »	Tukaj	je ženino pismo.Tukaj je moj naslov.	A
»Tukaj je ženino pismo.	Tukaj	je moj naslov.Pismo naj bi bilo pisano meni	A
živega izsekal deblo. Tako so se režale zdaj	tukaj	zdaj tam bele okrogle rane v svileni in mehki	A
ves iz teras, na katerih zori grozdje. Kakor	tukaj	pri vas, približno, samo da je dosti bolj strm	A
Figliolo, saj jaz nisem ničesar zakrivil. Čemu si	tukaj,	ne vem.Potrpi.	A
bilo ljubic in kakšne so bile, kaj je uganjal	tukaj	in kaj je počenjal tam, kje je služil v vojski	A
lastnega zunanjega in notranjega sveta... O, tudi	tukaj	ima dialektika svoje prste vmes!Ne uideš ji	A
klical na odgovor!)... No, in tako je torej z mano	tukaj	vse lepo in prav. Samo stari je videti nekoliko	A
»Kar se tega tiče, mir je ... A če bi ostali	tukaj	čez zimo, potem bi šele videli, kaj je mir!	A
zimo, potem bi šele videli, kaj je mir!... Samota	tukaj	kar laja v človeka!« »Glej ga no, praskača	A
No, pa kaj zato?	Tukaj	je res poletje, toda jaz zdaj živim v Temniku	A
prišel tudi v Črni log. In naneslo je, da sem	tukaj	prenočil, pa ... no, saj si lahko sami mislite	A
ozko žrelo brezdanjega prepada, jaz pa sedim	tukaj,	globoko na zemlji, v globoki kleti - in kar	A
spet obstal in se zamislil. »Kaj pa, če se	tukaj	res nekaj dogaja?...Ali ni ta Črnilogar nekam	A
»Ne! Živ krst me ne bo prepričal, da se	tukaj	nekaj ne dogaja... Na sprehod grem!	A
Saj, saj...« je prikimal Peter Majcen. »Kdo pa	tukaj	nekje igra?« »Igra?« je zategnil kmet	A
»Vi ste slišali trobento?« »Ali nima nihče	tukaj	v bližini trobente?« »Trobente?« se	A
Čudno naključje!... In kaj se je takrat zgodilo	tukaj?	Nemara je v zvezi s tistim dekletom?	A
»Aha!	Tukaj	je Črnilogarjevo močvirje.In blato...	A
»Saj!	Tukaj	perejo dekleta,« je rekel Peter Majcen.»V mesečini	A
dekleta,« je rekel Peter Majcen. »V mesečini pa	tukaj	perejo vile.In v košatem gabru se skrivajo mladi	A
- je z bridkim ponosom rekel Temnikar. -	Tukaj	sem živel... in še bi živel, toda prišlo je tako	A
kuštrav kakor jagenjček, in ves bel, bel ... »A	tukaj	si?In prav nad to zelenkasto, umazano mlako	A
Saj ni tako hudo!	Tukaj	lepo stojiš v senci in prežvekuješ.«	A
Stopil je na plast suhe detelje. - Na,	tukaj	imaš deteljo, čeprav je ne zaslužiš.A naj bo	A
tako prevzela, da je pozabil na vse. »Na,	tukaj	je spet Tihi dol!« je glasno rekel. »In zdaj	A
Res je lepo!... In	tukaj	nekje, nemara prav pod tem vinogradom, bo tista	A
v mehko travo! A zdaj bom še malce posedel	tukaj,	da si zviška napasem oči.Temnikar bo že počakal	A
stopila k peči. . /\ . / . / 58 .. . \/ . / -	Tukaj	jih bom počakala! - je sklenila in sedla v zapeček	A
način nekaj storiti. - Ne, ne bom jih čakala	tukaj!	- si je odločno rekla. -In mar bi ga njegova	A
v soncu mrzlo zabliskale kakor kačje oči. -	Tukaj	so! - si je rekla.In tedaj je njeno srce okamenelo	A
In prav po sredi jase je tekla senčna črta.	Tukaj	je bil sneg srebrn, iskril se je v soncu in	A
Peter Majcen in stopil z njo vštric. »Kdo pa	tukaj	nekje v bližini igra trobento?« Javorka	A
Stoj!	Tukaj	je zveza, tukaj mora biti zveza! Črnilogar je	A
Stoj! Tukaj je zveza,	tukaj	mora biti zveza! Črnilogar je trobento gotovo	A
grda že sama ta misel. »Toda kaj naj počnem	tukaj?	Kaj naj rečem temu starcu in temu otroku?« ji	A
stiskalnice in zaprl oči. »Le zakaj še sedim	tukaj?	« si je rekel Peter Majcen in njegova roka je	A
dvakrat in nato srečno dosegel prečno stezo. -	Tukaj	sem! - se je glasno oddahnil in sedel v sneg	A
če hodijo še tako počasi, bi že morali biti	tukaj!	Prisluhnil je.	A
Zakaj?... In kdo ji je povedal, kdo sem in da sem	tukaj?	Blažičeva teta.	A
naposled odtrgal od okna, je dobro vedel, da	tukaj	ne bo napisal niti besede več. »Konec	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani