Tu želje smo tvoje in misli saj vedno smo bile ti v čisli, kaj zdaj nam odmičeš oko, zakaj ti trepeče telo?
In tukaj smo tvoje norosti, norosti zgubljene mladosti, zvijače, krivice, laži, katerim roditelj si ti! Kot zvesti sinovi in hčere ti krajšati hčemo večere; skrbnó si gojil nas nekdaj, zato te ne zabimo zdaj.«