In so tarnali, jokali, in še bolj in zmerom bolj; on pa sname z nog sandale, položi jih na prestl. ”Ne prestanite, otroci - meni se mudi v harém, tukaj so sandale moje pa častite jih medtem.“
”In vse paše, vsi vezirji, vsi hiteli so navzkriž: Oj sandale, naša radost, o naš bog, naš paradiž -“ To poskoči takrat sultan, to jim zakriči v obraz: ”Oj vi tepci, vi sleparji, kaj ste rekli, da sem jaz?