tukaj (801-900)

Jaz sem pribežal iz Primorja in sem ugasnil	tukaj«	, pravi Simon in proda gosli, svojo pesem, proda	A
pisarni šopek rdečih nageljnov? Koliko časa ste	tukaj?	Ste dobili mojo okrožnico?	A
nimam prav? ...« Pismonoša je čutil, da nima	tukaj	nič več iskati, a se nekako ni mogel odločiti	A
Moj Jezus, človeka moja, seveda se je jokal.	Tukaj,	se pravi ne tukaj, ker sva bila na kolodvoru	A
moja, seveda se je jokal. Tukaj, se pravi ne	tukaj,	ker sva bila na kolodvoru, ko se je jokal, tam	A
kuhalnico po kotličku, in pritajeno povedal: »In	tukaj	je glava.« »In tukaj je glava ...« je	A
»In tukaj je glava.« »In	tukaj	je glava ...« je mirno ponovil pismonoša in prav	A
sam se je nasmehnil in razkrilil roke, češ,	tukaj	sem, pa naredite z mano, kar vam je drago.Sobo	A
na ladje, prisluškujem naši pesmi in mislim:	Tukaj	so meje, tukaj je odločila človeška in božja	A
prisluškujem naši pesmi in mislim: Tukaj so meje,	tukaj	je odločila človeška in božja pravica ‘i confini	A
štrlela dva precej velika rožička. »Kovač Tomaž,	tukaj	sem!« je rekel z gromkim glasom, si vrgel pelerino	A
Saj nisem baba? ... Ne,	tukaj	ima res hudič svoje prste vmes ...A kaj je?	A
Popolnoma sam! Vidiš,	tukaj	sem pribil staro koso in tukaj je leseno kladivce	A
Popolnoma sam! Vidiš, tukaj sem pribil staro koso in	tukaj	je leseno kladivce, ki tolče po njej, da glasno	A
ki se vrti in klopota nad belim cvetjem, »	Tukaj	sem!« si srečno rečem.A tedaj se zgodi nekaj	A
je rekel macesen. »Kaj ne bi stokal, ker sem	tukaj	ujet.« »Saj ne boš dolgo,« je rekla	A
za hrastovo korenino. In tako je zdaj tudi	tukaj	že trideset let. Vidite, počasi se pogreza v	A
Pripeljala sva se v Črnomelj. »	Tukaj	sva,« je rekel mirno.Izstopil sem in obstal	A
potoke, potoki v reko, reka pa čez bregove, in	tukaj	je povodenj, ki vse opere in vse obriše!	A
vode. Tedaj zahrumi in se začne valiti, in	tukaj	je revolucija, ki pobriše vso človeško grdobijo	A
posekal, mu jih pripeljal pred hišo in rekel: ‘Na,	tukaj	jih imaš, hudič pogoltni, pa jih požri!’	A
- Ali si pozabil name? ... Vidiš, še sem	tukaj,	še živim in še vam merim čas ... - Čas	A
Ko je ne bo več, bomo rekli: ‘	Tukaj	je rasla tista vrba’.Takega spomina ne izbrišeš	A
kakor bi se me bala, umaknil na hišni prag. -	Tukaj	bova sedela.Če bi kaj rad, pa pokliči, - mi	A
Kje pa si? -	Tukaj,	- sem se oglasil. - Počakaj, da pridejo	A
drenovega grma, sem se spomnil, kako živo so se	tukaj	pogovarjali mlada Brika, tesar Podzemljič in	A
je tiho rekla. -	Tukaj	je bil njegov grob. - Kako pa to veš	A
- Kako pa to veš? Ali si bila že kdaj	tukaj?	- Ne, nisem bila.	A
tako prestrašil, da je jokal na vse grlo. -	Tukaj	podpišite, - je rekel Julček in potisnil prednjo	A
- Pa še kako!	Tukaj	vsaj trava rase.Tam pa morajo gristi kamenje	A
kakor bi se bal, da moja pokrajina, ki je zdaj	tukaj,	tik za mojim oknom, živa in resnična, ne bo	A
staremu človeku lahko zmeša, koliko jih je bilo	tukaj	in koliko tam ...« Pobrala je svoj oklešček in	A
stopil na prečni kolnik nad Očetovo senožetjo. »	Tukaj	smo se zmeraj oddahnili,«sem rekel ter se zleknil	A
pogledala teto ter rekla mirno in razločno: »	Tukaj	leži.« Teta je sklonila glavo.	A
kazala izprana, peščena tla in ponavljala: »	Tukaj...	tukaj leži očka...Tvoj očka -«	A
izprana, peščena tla in ponavljala: »Tukaj...	tukaj	leži očka...Tvoj očka -«	A
»Teh kamenčkov ne smeš pobirati.	Tukaj	spi očka...« »Očka...« je začudeno ponovil	A
»Ne!... Kar	tukaj	naj leži.Če njegovi izvedo zanj, lahko pridejo	A
Daleč od doma.	Tukaj.	Pri nas.	A
ter se iz cveta žene v sad. Poletje je torej	tukaj.	Toda nihče ne ve, kdaj je prišlo, ker so vsi	A
dvignil, ves majhen, in komaj slišno zašepetal: »	Tukaj.	« Vipavski potepuh je odtrgal oči od	A
Martin Jakončič, tam pa še nikdar ni bil. Zdaj je	tukaj	še precej vroče, je rekel, ampak pozimi je mraz	A
široke rjave lise, ki so pričale, da je tudi	tukaj	pela sekira.Na mestu kolnika, ki se je včasih	A
Trstu, ko sta se po dolgem času spet srečala.	Tukaj	pa nista imela kam.Stopala sta skozi vas brez	A
gostiln. Vedel sem, da se bova kam zatekla, ker	tukaj	vržejo človeka že ob desetih na cesto.Pa sploh	A
»Ah, takih hlač sem bil pa zares potreben.	Tukaj	jih nihče nima.In, saj tak tudi ne morem hoditi	A
prav ta njihova zapuščenost največji užitek. »	Tukaj	si,«je rekla in stisnila Martinu roko.	A
Martin še zmerom ni prišel do besede. »	Tukaj	ni slabo,«je rekla Gilda in se ozirala po hiši	A
Gilda in se ozirala po hiši. »Saj - saj, nisem	tukaj	doma,«je Martin mencal.	A
Vse je izmišljeno ...	Tukaj	pa leži na tleh živa resnica, pa ni nikogar	A
potikala po Tolminu in čakala, da odpro šolo.	Tukaj	je lepše.Sediva nekam v zavetje in počakajva	A
noge in se presedal, naposled pa je rekel: »	Tukaj	je nekam tesno in zatohlo.Sediva raje h kozolcu	A
Poglej, očka!« mi hlastno razlagata otroka. »	Tukaj	sva privezala staro škatlo!In tukaj je kladivce	A
»Tukaj sva privezala staro škatlo! In	tukaj	je kladivce, ki tolče po njej, da klopota: klop	A
In prav takšen je kot Andrejčkov. Vidiš,	tukaj	sem pribil staro počeno koso in tukaj je leseno	A
Vidiš, tukaj sem pribil staro počeno koso in	tukaj	je leseno kladivce, ki tolče po njej, da glasno	A
ki se vrti in klopota nad belim cvetjem. »	Tukaj	sem!« si srečno rečem. A tedaj se zgodi	A
ponavljal svojo povest o materi. Ko je prišel do	tukaj,	se je stresel.Govoril je:	A
za njenim hrbtom oglasi jasno in glasno: »	Tukaj	sem!« Vsi se ozro.	A
trije fantje s črno barvo dovršujejo napis	TUKAJ	JE JUGOSLAVIJA.Dekleta že silijo po lestvah	A
je zelo jasen in celo nekoliko slovesen: »	Tukaj	radio Svobodna Jugoslavija.Poslušajte dnevno	A
Nemci podpisali predajo in polagajo orožje. A	tukaj?	Zbrali so vse poslednje sile in zagnali ofenzivo	A
sodnega dne so vsi stali nepremično in molčali,	tukaj	pa so se vsi vrteli, hiteli, pehali in potiskali	A
16 .. . \/ . / Tudi Tantadruj je	tukaj	srečal svoje znance, zakaj na semnju se zbere	A
»Dajmo, ljudje, dajmo!« je kričal. »	Tukaj	so zvonci!Najlepši zvonci.	A
veliko sobo in ga tam posadil k visoki peči.	Tukaj	je bilo toplo in živo.Ljudi se je kar trlo.	A
»Nikar ne nori!« ga je pokaral Luka. »	Tukaj	smo na svetem kraju.« Tantadruj se je	A
suho zaključil Luka, ki je bil že nestrpen. »	Tukaj	je jama.« »Tantadruj, tukaj je!« je	A
»Tukaj je jama.« »Tantadruj,	tukaj	je!« je srečno prikimal norček.»In zdaj?«	A
komaj izdavil: »V imenu postave, kaj delata	tukaj?	« Še preden sta utegnila odgovoriti, se	A
»Tiho!« je zgrmel Luka. »	Tukaj	smo na svetem kraju!« »Tako je!« je	A
Bil sem sam, a saj tudi mene ni bilo več.	Tukaj	je lebdel samo moj preplašeni pogled, ki je	A
tako silo lopnil, da je bat kar odskočil. »	Tukaj,	hop, imaš dobiček, hop,« je dejal s takim veseljem	A
bi si jih postavili v dolini! In zdaj stoji	tukaj,	med svojimi lastnimi neolikanimi štori, kakor	A
molčijo, da iz njihovega molka diha hlad? Ne,	tukaj	ni nekaj v redu! Tukaj se pripravlja nekaj hudega	A
Ne, tukaj ni nekaj v redu!	Tukaj	se pripravlja nekaj hudega!Spet se ozre po svoji	A
Pogrešala ga bom.	Tukaj	sva regljala, zakaj ne bi še doma skupaj regljala	A
mu v napoto, in vleče Okrogličarja naprej. »	Tukaj	je!Tukaj je!« ponavlja in ga potiska k tlom	A
»Tukaj je!	Tukaj	je!« ponavlja in ga potiska k tlom.	A
nepremično in zaprla oči, češ zdaj je konec že	tukaj.	Toda sile so se vrnile.	A
Okrogličar po tebe. Nemara pa ostane še sam	tukaj.	Bajta bo prazna, on brez strehe.«	A
Ustinarju po petrolej. In petrolej je takoj	tukaj.	»Mir, mir!	A
»Mir, mir! Petrolej je	tukaj!	Mir!«	A
Hlipov Lojz, ki drži Barbarona za ovratnik. »	Tukaj	je zdaj dihur!« glasno reče in ga sunkovito	A
sreca_kr.126 . / 126 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / »	Tukaj,	« je rekel in si položil roko na srce. »Tukaj	A
Tukaj,« je rekel in si položil roko na srce. »	Tukaj	me cele dneve in noči tako čudno tišči.Ne boli	A
ga obsodili na deset let ... In zdaj ... zdaj je	tukaj	...« je mračno končal in s kazalcem pokazal zavitek	A
potem nenadoma začuti nekaj mehkega. Prsi. Aha,	tukaj	prsi, malo niže, še malo.Roka se	A
brije in čudno lagodje se mu razliva po obrazu.	Tukaj	ima svoj mir, svoje udobje, svoje dihursko pribežališče	A
gospon so proč. Kako proč, če so mi rekli, da so	tukaj.	-	A
stopnicah gor, spet po hodniku, s prstom pssst,	tukaj.	Ustavila se je pri zadnjih vratih in se sklonila	A
popotnik. Kičasta mehkoba, mila slovenska deželica	tukaj	v miniaturi.Pavle Vatovic lovi sladke travne	A
Tisoč osemsto šestinosemdeset. Spet	tukaj	melodija, ki jo nosi veter.Žeja, suho grlo,	A
pot mu je orosil čelo. . / . / stran 32 . /	Tukaj	ni več nobene poti, samo dve stezi k potoku	A
bo lužica na tleh. Najprej se bo napravila	tukaj,	kjer sedi, potem bo vse večja in težja in skrite	A
podobnega, kakšna fizikalna zakonitost, ki je zdaj	tukaj	seveda samo na videz naključje. Taka fizikalna	A
brez prave volje za življenje in delo. Tudi	tukaj	si izdal svoj rod rdečelascev, ne samo pri česanju	A
nežno, v svoji golosti nežno svetlo telo z njim	tukaj	na tej preprogi med dišanjem svežega tiskarskega	A
obrazu, očem, kjer si človek odpočije oči. Tole	tukaj	pa že gleda tako, da človeku ni prijetno pri	A
zgrbljeni starec, od kod se je le vzel spet	tukaj,	mlad par, ona gazelica, lepa, nežna, on robavs	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani