tujec (301-400)

de prohibendis peccatis. ‒ Glede na to, da si	tujec,	obsodil bi te bil ta urad vsaj na dvanajst let	A
»Kdo pa je to?« vpraša sedaj vojak Miha. »	Tujec,	ki ostane nekaj časa v našem mestu.« Kakor bi	A
razvname vojak Miha. . / . / stran 47 . / »	Tujec,	za Boga,« zakliče osupel, »in v mesto sili!	A
nog do glave in si pripovedujejo, da je prišel	tujec,	ki hoče v sveto mesto.Da je prišla zver pred	A
Odgovori mu frater Miha: »Pater poročnik, tukaj je	tujec,	ki sili v mesto.« »Tujec!«	A
poročnik, tukaj je tujec, ki sili v mesto.« »	Tujec!	«‒ Zdajci se zadere na Miho: »Naravnost se drži	A
raztegne in stoji kakor drevo: »Pater poročnik,	tujec	je, in okrog trebuha ima pas, v katerem je videti	A
To ni kar si bodi, ako sili v mesto takšen	tujec!	Morda je krivoverec, in sam Bog ve, kakšne peklenske	A
so minila baš tri leta, odkar je silil zadnji	tujec	v mesto naše!« »Tri leta?« vprašam.	A
reče mi načelnik straže. »Kako si kaj denaren,	tujec?	« »Nekaj tisočakov nosim pri sebi!«	A
Kdo te je poklical?« »	Tujec	sem!« odgovorim. »Tiho!	A
Kdo si?« »	Tujec,	ki hoče v mesto!« »Tujec!	A
»Tujec, ki hoče v mesto!« »	Tujec!	V mesto hočeš!	A
zato ne morem udeležiti seje. Ako se sklene,	tujec	tudi lahko prenoči pri meni!Sob imam obilo!	A
polkovnik obrne k meni: »Koliko si že plačal zame,	tujec?	« »Šestdeset lir!«	A
jutranji zori, ko me je tiho povprašala: »Ti si	tujec,	katerega so zaprli včeraj?« »Da, prav tisti	A
napočil je trenutek, da odidem. Bog bodi s tabo,	tujec!	« Hotela je oditi.	A
dopust. Oznanilo se je po mestu, da si išče	tujec	strežnika.Takoj sem hitel v škofijo in se ponudil	A
prošt Ambrož izganjal hudiča iz mene. Bil sem	tujec,	in zato se je moralo ravnati oprezno, da bi	A
govora svojega. In sedaj vprašam tebe, ali si ti	tujec,	katerega smo gledali v srečnih sanjah ob roki	A
se je zgodilo takole: V mesto se je priklatil	tujec,	Bog ve, kako.Gologlavi vojak, ki je v pozni	A
gotovo je, da tiči satan vmes!« »Kaj je počenjal	tujec	nato?« vpraša soror Andrea s tankim glasom.	A
Pomagajte nam! Tisti satanski	tujec	tiči med vami!Z dovolitvijo ordinariata se je	A
pred njo, »kneginja Marija, reši me!« »Ti si,	tujec!	« reče mi rahlo.»Pri tebi je bila ravnokar duša	A
»Mislim, da kmalu!« je odgovorila tiho.	Tujec	je imel občutek, da je morda odveč v družbi	A
mnenje se ni moglo dolgo vzdržati. Ko je namreč	tujec	prijezdil mimo zavoda očetov jezuitov ter ugledal	A
potem?« vprašala je Ana Rozina sočutno. Pobožni	tujec	je bil v hipu očaral njeno srce in to toliko	A
zakaj ne na Nižavo?« »Ali Višave ni?« vpraša	tujec.	»Višava, se ve, da je! ‒ pa tam ni vse, kakor	A
Srdila pa se je vendar, da je ravno ta baron, ta	tujec,	moral jo videti v takem položaju!In kako jo	A
je: »Njen sin je tu, a prišel je k meni kot	tujec.	Tudi ta bridkost je morala mimo mene.	A
sem korec in takrat je deklica opazila, da sem	tujec.	Nekoliko je odstopila in nepremakljivo je zrla	A
piti. Ukažem vina in se delam, kakor bi bil	tujec	pod streho te hiše.Nikdo me ni spoznal in v	A
tudi plačilo je dobil že kar naprej, tako mu je	tujec	zaupal.Za Silano mu je dal zlat prstan in svetlo	A
vam morajo vrniti in vso škodo poravnati!« »	Tujec	ste, to se vidi!« se je Štefan Blagajne bridko	A
prosim.« »Ti si Slabetova sestra, kajne?« je	tujec	pokimal in sel. »Kdo sta ta dva?«	A
straža potrdila geslo. »No, le za menoj!« je	tujec	potlej mrko rekel in se obrnil v goščo. Janez	A
opatije sta zdajci prišla pater opat in plemiški	tujec.	Plemič je bil oblečen v lahko letensko obleko	A
mano peljati in tudi tvoj tovariš; čeravno je	tujec,	naš bližnji je.Zelo mi je všeč ta Francoz, ker	A
Pazim pa že tudi nekaj časa, da je Kristini ta	tujec	všeč. Ludvik si je večkrat prizadeval	A
zaročiti iz dveh vzrokov: Prvič zato ne, ker je	tujec.	Ko bi bil Svetin domač rojak, bi bil zame po	A
moških, vse so pobrali v vojake, bodisi domač ali	tujec.	Tudi Svetin je moral sedaj biti francoski vojak	A
Svetin, ki je bil le služabnik in zraven še	tujec,	ni bil zvezan, le samo zaprt je bil in zastražen	A
ribe. Vsi bodo mislili, da je kože ukradel kak	tujec.	Pa jih bo že ona sama spravila.	A
Pristali so. Ostrorogi in	tujec	sta poskočila na skalo. Risa je pa Jelen poslal	A
opreme ni nosil kakor pa Jazon. Naj le vidi	tujec	njegovo moč in oblast.Ostrorogi se je še ozrl	A
Turovci in drugi. Velikemu jezeru zagospodari	tujec,	jezerjan pa bo njegov hlapec.Kot mladec, v starosti	A
bratu Neokretnemu Karpu hlapec. Še manj pa naj	tujec	zasužnji mojo kri.« »Nikoli!	A
pokazal pot. Izpraznil sem lovišča, da ne bo	tujec	jedel mojih jelenov in losov in zobrov in turov	A
ko so si rajši izbrali, da jim zagospodari	tujec,	kakor da bi jih vodil domačin, rodov pastir	A
a še bolj ga je jezilo, da ta njemu zoprni	tujec	v njegovo rojstno hišo hodi in da je sestra	A
Blaž nekoliko protivil zoper to, da se ta čudni	tujec	hoče ženiti na Mozolovini.Ali Nande je bil spoznal	A
Blaž? Povsod vrag nosi tega pijanca,« reče	tujec.	In Blažu se zdi ta glas dobro znan!	A
še ni bilo domov, stregla je dekla gostom.	Tujec	je ukazal polič vina ter pil jako hlastno; videti	A
iz kolovške doline in v sredi med njimi oni	tujec,	ki je iz krčme na Rovih za Bojcem tako potihoma	A
povesti še ni bilo tukaj rudnika. Nekov podjeten	tujec	ustanovil je bil sicer pred več leti glažuto	A
dobim tukaj nocoj prenočišče, ako treba?« vpraša	tujec.	Do zdaj še ni bil krčmarja pogledal; a tudi	A
pak je bil kmet. Najprvo je menil Leon, da se	tujec	šali.Takoj pa je videl, da je resen, ko je meni	A
v roke dal, Leon ni vedel, koga pozdravlja.	Tujec	se mu predstavi. Baron Bremern!	A
»Ne, zakaj vprašate?« »Mar ne veste,	tujec,	da se vendar pri nas zanimamo zanj nekoliko	A
vzbujalo v gospodu Gorcu vero, da mora pobojnik kak	tujec	biti, ne domač človek.Vse to pa je stvari dajalo	A
sem obljubil, da pridem danes,« odgovori mladi	tujec,	»ali ne morem nikjer drugje tu v obližju voznika	A
premisli, komu poveš. Jaz sem ti še skoro na pol	tujec.	« »To ni res!	A
Kdo si ti, kaj imaš tu?« Tako vpije	tujec	sredi izbe na Lisca, ki se je bil na pol v postelji	A
zadovoljen in to morda zaradi vas, ki ste mi	tujec.	Tudi deklica mi dopada, ne domišljam se, da je	A
odloži jo in zamišljen zre v zrak. »Nisem vam	tujec	več in želim še manj biti tujec,« reče mu Lisec	A
»Nisem vam tujec več in želim še manj biti	tujec,	« reče mu Lisec s solznim očesom. ENAINDVAJSETO	A
je v tej veri utrjevalo, ker je videl, da ima	tujec	palico v roki.To mu je bilo pa vendar preveč	A
svojo palico. »Kdo te je naučil?« vpraša dalje	tujec.	»Sam sem se naučil,« odgovori Pavlek.	A
mestu stal ko privezan. Ko je pa slišal, da	tujec	ni birič iz kanclije, čeravno suknjo nosi, ampak	A
fantu nevoščljiv take sreče; zakaj komaj mu je	tujec	povedal, da je od fanta slišal, da ga misli	A
dolžen, ki mu blago prodajate?« vpraša mladi	tujec	uradnika pri mizici, odštevši denar za golido	A
svatovščino?« vpraša Božidar. »Glej ga, kaj si sam	tujec	v Jeruzalemu?« odgovori Trtar. »Nič ne vem.	A
»Od kod ste? Iz vasi?« vpraša	tujec.	»Iz vasi.«	A
Stresne se, samega sebe ga je groza. Tudi	tujec	je menda opazil, kaj premišlja.Začne ga izpeljevati	A
je mislil sam ob življenje pripraviti. Ko ga	tujec	bolj natanko pogleda, spreleté ga barve in naglo	A
»Tone Abranek.«	Tujec	se zgane.Precej časa molči, potem ga jame zopet	A
»Kako nesreča človeka prenaredi,« dejal je	tujec	sam pri sebi. V vasi se voz ustavi.	A
V vasi se voz ustavi. V mali krčmi nakupi	tujec	kruha in vina in drugega ter izroči Abranku	A
stran 82 . / »Brat bratu tega ne stori,« pravi	tujec.	»France!?« zavpije Tone Abranek in se ga oklene	A
vražjemu Vilibaldu kosti trest.« Zdaj je vstal	tujec	izza mize pri peči.Šele besede Jernejeve so	A
sanjalo ni. Da je bil tudi on zraven, mladi	tujec,	katerega je z očmi nedolžne prave ljubezni imela	A
menihov. Res se mu je znalo na jeziku, da je	tujec,	vendar ljudje so ga še rajši poslušali, ko je	A
krošnjarja. Marsikoga je skrbelo, kaj li bode povedal	tujec	gospodu na skrivaj, ali že na pogled Petrov	A
Kaj?« »	Tujec	je prišel čez Zelenico, učen človek je bil,	A
plavi, katero je bil oče odvezal. Ta hip ga	tujec	s kratkim bičem tako po bosih nogah udari, da	A
bilo upati brez postavnega privoljenja kakor	tujec	čez tujino romati; veliko dežel me je ločilo	A
poslali z vozom, še izpregli nismo.« »Kakov je	tujec?	« vpraša fajmošter. »Velik je,« odgovori hlapec	A
pri pivu veliko posvetovanje, kdo je pač ta	tujec,	od kod je in, kar je bilo najvažnejše je li	A
sta stikala glavi, k svoji sreči pa je prišel	tujec	tretjega dne zjutraj na pivo in golaš v gostilno	A
»Da je Ilovski umrl. Saj veš, oni bolni	tujec	z Medenove pristave, čigar žena ‒« On ni mogel	A
menda povzročila, da je deklica omenila: »Vi ste	tujec	‒ ali ne?« »Sem, sem!« dejal je Peter, a prej	A
ime.« Čudno se mu je zdelo, kaj povprašuje	tujec.	»Ali je že, ali so že umrli mati?« izprašuje	A
»Takrat, ko sem se jaz rodil!«	Tujec	je malo premolknil in vzdihnil, potem prične	A
nekaj ričeta v skledi. . / . / stran 11 . /	Tujec	se je sklonil kvišku in zajel nekajkrat, pa	A
so še vedno duše pasli v tej fari ‒ ležal je	tujec	že v čedni postelji v hiši. Hlapec Bolt je debelo	A
poznala ga ni, in kako more to biti, da ta	tujec	ve, da je bila ona krščena za Nežo. Tujec se	A
ta tujec ve, da je bila ona krščena za Nežo.	Tujec	se nasmehne. »Kaj me gledaš tako, kakor bi se	A
Deklica se ozre vanj; dozdevalo se ji je, da se	tujec	norčuje. A ta je pregledoval knjižico.	A
dolgem času, a sedaj ga je vendar jezilo, da ta	tujec	govori tako zaničevalno o rojstvenem njegovem	A
star hrast, edini daleč okrog, kakor bi bil	tujec	na lastni zemlji.Glejte, kako lepo ga obsvetljuje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani