Krčmar je stopil sam pred hišo in videč, da ima pred seboj višjega uradnika, prikloni se globoko ter potem pobere potnikovo torbo z voza in gre za njim v sobo. »Ali dobim tukaj nocoj prenočišče, ako treba?« vpraša tujec. Do zdaj še ni bil krčmarja pogledal; a tudi ta, vajen enakih gostov, se ni bil za njegovo osebo več zmenil, nego je bilo vljudnemu gostilničarju proti gostom treba.