»Kdo pa je ta škric lutrski, kakor mu praviš, Neža?« oglasi se naš potnik, ki je bil z jeznim obrazom gledal surovi čin jezdečev in sedaj stopil pred vežo. Kmetica ga je osupnjeno pogledala; poznala ga ni, in kako more to biti, da ta tujec ve, da je bila ona krščena za Nežo. Tujec se nasmehne.