Bil je tisti gospod, katerega je v nedeljo videl pri farni cerkvi in o katerem so ljudje dejali, da podobo v oltarju popravlja. Pavlek, ki ni bil drugega človeka vajen videti pri svojem ilovnatem jarku kakor hudobneže, ki so njegovo delo s palico razbrskali, mislil je tudi zdaj, da hoče ta gospod vse njegove podobe razkopati; sosebno ga je v tej veri utrjevalo, ker je videl, da ima tujec palico v roki. To mu je bilo pa vendar preveč; danes je nazadnje pasel, nazadnje gledal svojo kravo iz ilovice narejeno, tako podobno Liski, in danes nazadnje bi pustil, da mu vse to kdo razruši?