nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
Še njega je vleklo v tisočnogo gomazljivko, še njega je neka neznana sila vezala v ta organizem, katerega sleherna edinka je bila obsedena od napetosti, ki je že toliko noči drhtela in trepetala v zraku, po ulicah, po poljih, ob reki in v izbah. Pamfleti, zataknjeni za hišna vrata, nočne aretacije, ovadbe, zasliševanja in prisluškovanja, številni neznanci, ki so postopali po mestu, vojaštvo, ki se je zadnje dni zgrnilo pod mestne zidove, množica plemstva, ki se je nastanjala po meščanskih hišah; vsi ti lepi in surovi in strašljivi dogodki praznovanja v ničemer niso poniževali na prozaično raven nekega zemeljskega in obvladljivega dogajanja, nasprotno, iz vsega tega je dihala tista čudna zgodovinska negotovost, tisti čar velikega trenutka, sredi katerega se ljudi loteva rahla skupinska blaznost, ko izgubljajo tla pod nogami in se vesoljni prostor razceplja in izmika trezno presojajočemu umu.
Stoletja nazaj ni bilo njihovega
vladarja med njimi, tega nadstvarnega bitja, s katerim so vendar ves čas svojega bivanja in nehanja živeli in nemara ga spet stoletja ne bo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani