nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Herodež in pastirc, poved v sobesedilu:
Matere in otroci strašno so kričali, povsod, kamor smo prišli, stale so mlake krvi... in ona je tam zraven, pri tistem herodeževskem klanju, briše mlake krvi. Jezus, reče, to so dvojne sanje, sanjam, da sanjam, to je tisti podvojeni odmev, dvojna senca. Boltežar se smeje, Boltežar je Franci, z Boltežarjem gresta čez travnik in gozd, rad se smeje, z Boltežarjem gresta veliko let pozneje po neki Ljubljanski ulici, Boltežar se gleda v izložbo in se smeje... z Boltežarjem gresta čez travnik, tisti, čez katerega teče slap tja dol v brezno, odkoder se izteka ocean v središče zemlje... pod lepo zloženo oglarsko kopo se skrijeta in toplo ji je v trebuhu, legla bo z njim, legla bi s Herodežem, pa leže z Boltežarjem in skozi tanko režo med zloženim lesom, tako tanko, kot so bile tanko prerezane oči Gašparja in Melhiorja, vidi vdovo v črnem, tisto, ki ima v telesu hudiča, kot pravi njena mati, kot pravi njen oče, s tisto vdovo gre Herodež in naenkrat ji je
tako hudo... v prsih jo boli, Boltežar pa se smeje, Boltežar reče: Herodež je postal srdit, ker novi kralj se ima rodit.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani