Prihitela je straža, dim ji je kazal v klet, tam je stanoval žganjar Jerin. Straža je vdrla v klet, ‒ kaj so ji uzrle zavzete oči: v kotu kup mesa in cunj, višnjevi plamenčki švigajo iz kupa zdaj tu, zdaj tam ‒ to je žganjar Jerin. In kup še živi in neizrečno smrdi in še govori in vmes mu cvrka meso: »Oj, preljubi bratci ‒ beži, podgana! ‒ Kako žalosten je konec pijanca!