Sam pa sem trdno sedel na biku in kričal nerazumljive nemške besede, da se je razlegalo po vsej gmajni. Ko so stali dečki krog bika, sem jih povabil: Zapojmo tisto našo: Oj, sijaj, sijaj, sonce, oj, sonce rumeno! Kako vam bom sijalo, ko sem tak močno žalostno.