Popustil je svoje kozice blizu vrha gore in pritekel, da bi videl strica Jošta. Ljubko ga je pobožal, Jošt pa je razklenil roke in dečka pritisnil na svoje prsi in v solzah jecljal: »Oj, oj Jožek, Jožek moj angel rešitelj ‒ do smrti moj, moj!« Možaki so bili ganjeni in potrdili: »Zares!