Pirnata zatišči nekaj v srcu. Prepričan je za hip, da bi moral vstati in reči nekaj silovito važnega; ali že hip nato se zave, da sta pred njim samo nos in bradica in da tema dvema ni pripisovati hudih dejanj. »Sedi bliže,« poje nos, »tako lepa si kakor rožmarin ali roženkravt in rad te imam, da mi sam Bog pomagaj.«