Odženimo v gozd Župca, Kotnika, Drenovca in Jelena in naj se več ne vrnejo, potem bo v naši vasi red in mir in vse bomo lahko delali, kot je treba.« Viktor ga je prezirljivo pogledal, stisnil pest in mu jo pomolil pod nos. Skozi zobe je siknil: »A tako, tak si, do zdaj si strahoval te ljudi in grozil, namesto da bi jih s pametno besedo prepričal, jih pregovarjal in bi dobil orožje.