nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: 13. septembra zvečer, poved v sobesedilu:
Zdaj pa zdaj mu je zastala roka, naslonil se je na steno in se nasmehljal tako nedolžno in blaženo, kakor dveletno dete v sanjah. Njegov oglati, rdeči obraz se je širil in širil, mehki nos pa se je nagibal blizu do debelih ustnic. A tisti hip se je razlila spet globoka melanholija po nerodnih črtah, prsa so se dvignila v otožnem vzdihu in igla je vbadala hitreje kot prej ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani