Lukec ni odnehal, hrabro se je drl in drl. Drl se je in s svojo vztrajnostjo dosegel, kar si je želel: luna svetla, srebrna je priplula z neba in Lukcu ravno pod nos in Lukec jo je vzel in jo nesel prodat in zlatar jo je kupil na težo in je vrgla sedem kron in še pet vinarjev povrhu. Vidiš, umazani moj kralj Mihec,« je končal atek svojo povest, »jok vse dožene.