nehote (201-300)

»Pet bank po tisoč!« Štefan je	nehote	potegnil za vajeti, da je konj obstal v diru	A
je privoščil prijateljsko besedo, edini on -	nehote	je pogledala roko, kamor jo je poljubil - in	A
Aleni je donelo ime nekam tuje, kmetiško.	Nehote	se je ozrla na mater in pogledala sina.	A
bilo v šoli, in nadaljevala. Nadzornik je	nehote	često prekinil delo ob uradnih spisih in se	A
iskala tolažbe pri Mari. Toda to pot jo je	nehote	zanesla noga k tovarišici. Mara je stala	A
kako mora zvijati roke, da se ji to posreči, in	nehote	ugibam, ali bom nekoč pozneje tudi jaz tako	A
Zbegano se je ozrl naokoli in za njim sem se	nehote	ozrla še jaz, misleč, da mi bo pokazal katerega	A
obrnil in odšel. Gledala sem za njim in se	nehote	namuznila: bolj ko se je oče bližal vratom trgovine	A
pa sem, da bom lahko samo padla in da me bo	nehote	sram kot vedno, kadar česa ne znam, pa bi morala	A
sedla. Tega ni nihče opazil, niti oče, ker je	nehote	z občudovanjem in rahlo nevoščljivostjo tehtal	A
samozavestno in prikupno kot nekdaj za Savo.	Nehote	sem se stresla in se obrnila proč.	A
v žepih ponošenih hlač. Da, takrat je v duhu	nehote	že začutil kovinsko mrzli dotik tira na svojem	A
in v nekaj dolgih korakih je bil pri meni.	Nehote	sem vstala in se vprašujoče zazrla vanj. Ko	A
pritajenim dihom, in ko so se njene oči za hip	nehote	srečale z mojimi, so me tiho pozdravile; spoznala	A
Pridržala sem dih.	Nehote	sem vstala in prav nalahno, kakor da se ne premika	A
pa ni mogla drugače, kot da se je razkrila.	Nehote	sem se ji nasmehnila in rekla, samo njej, kakor	A
zmeraj počival tako mil izraz, da se je Pupi	nehote	nasmehnil, kdor jo je samo pogledal.Postave	A
Očetu se je iz grla utrgal zamolkel jek.	Nehote	sem si z roko zatisnila usta in se umaknila	A
moč in življenjska radost v ozračju, da sem si	nehote	rekla: ‚Morda se bo pa vse le še srečno končalo	A
čas vračali k njemu. Še Ivanka se je včasih	nehote	zazrla vanj. Ivan je slonel zraven treh	A
prihodom rojile po glavi vsem v šotoru, da so	nehote	bistro pogledali. »Sploh ne veste?«	A
je vse, kar ji je prišlo na jezik, in tako je	nehote	povedala stvari, kakršnih si oni in Ivanka nikoli	A
prosim, pojdi domov,« je tiho rekel Ivan in	nehote	pustil, da ga je za roko čedalje bolj vlekla	A
iskat deklico, a na dečka sem v svoji tesnobi	nehote	kar pozabila.Hodila sem s svojimi nogami, in	A
borovnice nabirat." "Kaj pa smo mi?" sem se	nehote	oglasila."Boljšega avta nimamo in razen tega	A
/ . / stran 11 . / Jura je požrl slino in	nehote	pospešil korak.Pred seboj je imel samo še nekaj	A
svojo mislijo in s srcem vsa pri mami, sem se	nehote	vprašala, kaj neki je bilo, že kdove kdaj in	A
težkem snu, iz katerega se bo nerad zbudil,	nehote	že obračati tudi oče.Obračal se je počasi, komaj	A
Rada te imam." V mislih sem	nehote	obnalfjala ta najin pogovor, ko sem nekaj večerov	A
zdel se mi je lahek kakor peresce. Potem sem	nehote	obstal in pogledal naokoli. Ja, vse je še tako	A
milo rečeno, nerodnosti, ki sem jih hoté ali	nehote	že zagrešila, obenem pa me postane sram, ker	A
očeh nekaj zadržanega, če ne že odsotnega.	Nehote	sem postala radovedna, kaj se skriva za tem	A
so bile tako vedre in zaupljive, da je teta	nehote	pomislila: ‘Revica, kako malo ve o življenju	A
odskočil, kakor da ga je kača pičila, ker je	nehote	prevrnil visok kozarec, ki se je odbil in žvenknil	A
je z nasmehom vprašal Miloš. Veronika ga je	nehote	potegnila za seboj v svoj čarobni ris.Začutil	A
je Miloš, ki se je bil od strani ozrl nanjo,	nehote	bolje pogledal.Celo on, ki je ponavadi videl	A
ljubiti, si je rekla, kakor ona ljubi Miloša!	Nehote	se je ozrla za Milošem in v duhu spet ostrmela	A
znanje, da se ne bi povsem izgubila. Zdaj je	nehote	spoznala, da je pravzaprav v prostoru, polnem	A
na nizkem stojalu pri gramofonu. Tedaj se je	nehote	ozrla za svojim varuhom in videla:Tine jo spremlja	A
se je lahko oprla na rob regala. Pri tem je	nehote	videla, kako je Tine iztegnil dlan in Katarino	A
stopnicah!« je še naročal Milošu. Veronika je	nehote	pomislila, kako so vsi v skrbeh za Katarino	A
je nocoj videla in slišala, nekaj hote, nekaj	nehote.	Vedela je, da prav zdaj ne more kljubovati ničemur	A
denarja?« je bleknil Miloš. Veronika se je	nehote	vprašala, na koga se nanaša ta množina. »Pozno	A
navdušenjem zaklical neki Boštjan, da se je Veronika	nehote	zasmejala.Ni mogla verjeti ušesom.	A
že posrečilo, da bi bil ušel samemu sebi? je	nehote	pomislila.Zatisnila je oči.	A
njegovem izrazu nekaj tako obešenjaškega, da mi je	nehote	šlo na smeh. »Greš plesat?« je potem nepričakovano	A
nasmehnile tako prijateljsko in pomirjevalno, da sem	nehote	iztegnila roko in ga pobožala po obrazu.	A
lase in zamišljeno ogledovala Martinin hrbet.	Nehote	se je zasmejala.Še njej sami se je to čudno	A
njega in varovati pred njim.’ Martina se je	nehote	vprašala, ali sme tako govoriti, čeprav samo	A
redstavljati, kako je notri,« je vzdihnila Martina.	Nehote	je govorila čisto potihem. »Jaz vem, da imam	A
belosivo, nerodno olimpijo in se naslonil nazaj.	Nehote	je s pogledom ošinil klop zadaj, kjer je hrčal	A
sta to reč že prevečkrat slišala.« Cene se je	nehote	z rešpektom ozrl nazaj k Resniku, prikimal mu	A
Pa ne, da si nanjo vrgel oko?« »Kaj?« se je	nehote	glasno začudila Olga. »Tista lepa natakarica	A
ne znajo biti ljubosumne?« »Vraga, ni,« je	nehote	po pravici odgovoril Tine in se v duhu takoj	A
Nenehno ga je opozarjalo nase, tako da je večkrat	nehote	prisluhnil. »Je bila tudi tvoja žena	A
rokami, v nenehnem strahu, da mu ne bi še on	nehote	kaj storil. Toda ko je DKW skoraj neslišno	A
kakor prej. In če je v njegovem glasu kdaj	nehote	vzdrhtel skoraj neopazen odtenek obupa in obžalovanja	A
Ko je Franca prišumela okrog vogala, je deček	nehote	zaklical: »Kdo pomolze krave, Franca?«	A
skoraj pohlevne, toda prisluškujočemu dečku se je	nehote	pojavila v duši slika mačke, ki se igra z miško	A
pošastno in strahotno, da je učiteljevo kožo	nehote	oblila kurja polt. »Kdo si, božji?«	A
Lovreka.« »Lovreka?« se je zdrznil Gradnik in si	nehote	odmaknil klobuk s čela, kakor bi si hotel natančneje	A
glas je donel tako resno, da je moral verjeti.	Nehote	se je nekoliko odmaknil od njega. »Saj	A
vzkliknil učitelj nekoliko osramočen, »motite se!	Nehote	me je povleklo od vas, to je res.Poslušal vas	A
za njegovo brezvestnost ...« »Ej gospa,« se je	nehote	postavil Urbančič zanj, »kdo ve, kako grozne	A
tetina molitev je trajala zanj malce predolgo.	Nehote	so mu začele begati oči po prostorni, a nizki	A
prime dečka za roko. Ob njenem dotiku se mu	nehote	ustavi korak, zakaj njena dlan je ledeno mrzla	A
poslednjega dejanja belodvorske žaloigre, je	nehote	zazeblo, ko je trgovec zmagoslavno vstal, da	A
stiskalo celo krdelo kopriv. »Škoda!« se je	nehote	ukradlo iz učiteljevih ust, ki mu je krenil	A
stenski omarici. Med odpiranjem so se dečkove oči	nehote	ustavile na starodavni podobi s črkami Marijinega	A
kakor da je nekdo posegel vmes. Lovrek je	nehote	od strani poškilil proti vhodu in za hip ujel	A
Menda niste od sodnije?« je vprašal starec in	nehote	vstal. »Pač.	A
temi ukresala luč, ki se je hitro bližala.	Nehote	sta se stisnila k skalni steni in si oddahnila	A
cvetk. Ob župnikovih preudarnih besedah je	nehote	zamižal, da bi se ne opazile solze, ki so mu	A
je navdajala s spoštovanjem, a tudi z grozo.	Nehote	se je oklenila svojega spremljevalca.Ta jo je	A
lepša, mnogo lepša ... »Vi ste?« se zavzame in	nehote	stopi proti njej. »Vendar ste me prepoznal	A
srečanju z drago deklico? In kdo bi mu bil hote ali	nehote	pomagal, da se dijaška šestorica v Zalesju tiste	A
bolečini, kakor da je njegova domneva resnična.	Nehote	se je potipal po njih in zardel ob spominu na	A
in srebajoč prebirali časopisje. Lovrek se je	nehote	oziral po bralcih, ali ne čitajo mogoče pravkar	A
čustvu globokega zadovoljstva: na svojem stoji ...	Nehote	pospeši korake, da bi čimprej uzrl tudi teto	A
svojega molčečega moža na drugem koncu mize.	Nehote	se ji je priklonil, a njen začudeni obraz mu	A
ščene, boječe se palice in kamnov. Lovrek je	nehote	nekoliko postal in zavzdihnil. Kamorkoli pogleda	A
Oče se mu je odzval s pogledom, v katerega je	nehote	vložil več pomilovanja kot sočutja: »Še na misel	A
zakliče glasno in razločno. Množica osupne in se	nehote	odmakne, samo pobalini se kakor najeti zgrnejo	A
vrhov od časa do časa privlečejo umazane megle.	Nehote	si predstavlja Ulrikov čedni, okrvavljeni obraz	A
ob steni, je vztrepetal pod težo trenutka in	nehote	zavlačeval razjasnitev dejanskega položaja.	A
si me ti, Franc, rešil in obvezal?« »Ne,« je	nehote	s šepetajočim glasom odvrnil Lovrek.	A
vaš Beli dvor ...« »Beli dvor odvraten?« se je	nehote	ogorčil Lovrek. »Beli dvor, da!	A
zadelal, se vzravnal in pogledal naokrog.	Nehote	ga je prevzela takšna groza, da mu je zagomazelo	A
učinka. »Ne šali se!« je zastokal Lovrek in se	nehote	prijel za glavo, kakor bi se bil hotel prepričati	A
postavil pred preplašenega Miklausina, ki je	nehote	dvignil roko v bran. »Prokleti goljuf, zakaj	A
hripa.« »To je bilo pač hudo...« je Gradniku	nehote	ušel izraz sočutja. »Da, da, posebno	A
grabežljiv, kakor nihče drugi, vendar ji je časih	nehote	posijal v srce žarek upanja, dasi je bila preverjena	A
mirno, brezbarvno in brezizrazno, da se človek	nehote	spomni na stare sodne akte, ki leže skrbno zaviti	A
sem se ozrl nanjo s polnim pogledom, sem si jo	nehote	predstavljal, kako leži na mrtvaškem odru, s	A
trezno in brez predsodkov. Vsak čas mu je prišlo	nehote	na jezik vprašanje: ”Kako se bo to končalo?	A
/ vprašanja - njegov jezik pa je ponavljal	nehote	vedno isto: ”Kako te ljubim ... ljubim ...“ In	A
luč je bila dihnila v obraz in obraz se je	nehote	nasmehnil. Mate je pogledal na Hanco.	A
med beračicami.“ Kri zalije Antonova lica in	nehote	stopi korak naprej. ”Kaj ste ji storili?	A
ali ona se mi je počasi izvila in je vstala;	nehote	sem storil to tudi jaz.Molče sva stopala in	A
bil oblečen boljše od njega, se mu je život	nehote	skrivil in obraz mu je bil ponižen in hlapčevski	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani