Z obema rokama je držala brušeni kozarec na mizi, v katerem se je iskrilo belo vino; njeni prsti so nežno, brez napora, celo brez sodelovanja mišic, oklepali tenki držaj.
Občudovala sem jo brez pridržka, s pritajenim dihom, in ko so se njene oči za hip nehote srečale z mojimi, so me tiho pozdravile; spoznala sem, da Maja sprevidi, razume in odobrava sleherno mojo misel.
S težavo sem odtrgala oči od nje in se ozrla še na drugo stran klopi, desno od polkovnikovega sedeža.