nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Rasla je jelka do neba, poved v sobesedilu:
Kadar me je pogledal, je bilo v njegovih očeh nekaj zadržanega, če ne že odsotnega.
Nehote sem postala radovedna, kaj se skriva za tem pogosto sklonjenim čelom; rekla sem si, da bi semorda zaljubila vanj, če mi ne bi bilo veliko bolj prijetno z njegovim prijateljem Juretom in če bi me on, Filip, na svoj zadržani način, ki mi je ugajal, osvajal zares, pa tako, da bi me dokončno, neprizanesljivo iztrgal mojemu zadnjemu dekliškemu poletju in me potegnil v omamo prvega dotika ljubezni.
A nekoč sem osuplo ugotovila, da je Jure izginil, kakor da se je v zemljo udrl in, odkrito povedano, pogrešala sem ga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani