Lovrek se bori s samim seboj, strmi na pokrajino smrti, nad katero se z vrhov od časa do časa privlečejo umazane megle. Nehote si predstavlja Ulrikov čedni, okrvavljeni obraz, v bolečini osteklenele oči, polomljene in razmesarjene ude ... Ne, ne, te predstave ne prenese!